Večina srednješolcev si je lahko oddahnila

Slabše kot lani, bolje kot predlani

5801 ali 94,4 odstotka vseh dijakov si je oddahnilo: opravili so maturo in s tem uspešno končali gimnazijo. Delež uspešnih v tej kategoriji kandidatov je bil letos za dober odstotek nižji od rekordnega lanskega, ki je znašal 95,2 odstotka, a vseeno višji od predlanskega.

Splošno maturo je sicer v celoti opravljalo 6890 kandidatov, poleg tistih, ki so jo opravljali prvič, tudi ponavljalci in tisti, ki so ocene izboljševali. Uspešnih je bilo 88,4 odstotka vseh. Vsi tisti, ki jim ni uspelo, takšnih je 344, čakajo novo priložnost v naslednjih rokih. Za jesensko maturo se lahko prijavijo le tisti z eno ali dvema negativnima ocenama, prijavo pa morajo oddati še danes.

Poklicni maturanti, ki so rezultate izvedeli že prejšnji teden, so bili letos v povprečju uspešnejši kot lani. Od 7453 kandidatov, ki so maturo opravljali prvič v celoti, jo je uspešno opravilo kar 93 odstotkov (lani 91,8 odstotka). Z odliko je poklicno maturo opravilo 261 kandidatov z 69 srednjih šol in organizacij za izobraževanje odraslih. Kar 50 odstotkov jih je na šolah dobilo odlično oceno za praktično nalogo. Predsednik državne komisije za poklicno maturo dr. Boris Dular je bil teh rezultatov vesel, kajti, kot je poudaril, vsak poklicni maturant z maturo pridobi tudi poklicno usposobljenost, kar je zelo pomembno za gospodarstvo. Prav vsak pa lahko šolanje tudi nadaljuje v strokovnih ali univerzitetnih programih – za slednje morajo praviloma opraviti še dodatni predmet. Razveseljivo je, da se za to odloča vse več kandidatov.

Letošnja generacija splošnih maturantov je bila številčno nekoliko šibkejša, zato se deleži najboljših razlikujejo od lanskih. Zlatih maturantov je 260 (lani 320), prihajajo pa s 45 gimnazij in iz 33 krajev, kar kaže, da se pamet in znanje ne zbirata le v večjih mestih. Maksimalnih 34 točk na splošni maturi je doseglo 17 kandidatov (lani 16), od tega deset deklet; razmerje med najboljšimi je letos nasploh bolj spolno uravnoteženo kot pretekla leta.

Svit Komel: film, radio, filozofija...

Diamantni maturanti prihajajo iz desetih gimnazij in iz osmih krajev. Med njimi je tudi dijak bežigrajske gimnazije Svit Komel, ki na svojevrsten način podira mit o (pre)zahtevni maturi. Komel je res zbral vseh 34 pik, pa še 99 odstotnih točk v biologiji in 100 odstotnih točk v filozofiji, a maturi zagotovo ni posvetil vsega prostega časa. Aprila je na primer skupaj s kolegom Matijo Pušnikom postal državni prvak v filozofiji. Dve leti, vse do mature, je vsak četrtek (zgodaj zjutraj) vodil dijaško oddajo na radiu Študent Jak Dijak. Skupaj z vrstniki z gimnazije pa je posnel film Memoarji vojaka Martina Kavčiča, s katerim so si prislužili zlato klapo na festivalu osnovnošolskih in srednješolskih filmov. Sodeluje tudi v glasilu ljubljanskih gimnazijcev Novi ljubljanski dijak (Nova ljubljanska dijakinja). V najnovejši številki je v soavtorstvu s kolegicama pisal o festivalu Kinotrip in o dijaški iniciativi za pomoč beguncem Param Dokso. Direktor Gimnazije Bežigrad Ciril Dominko nam je povedal, da je bil 4. g, v katerega je hodil tudi Komel, prav poseben razred. Kar deset jih je maturiralo cum laude, pa še pet jih je doseglo 33 točk...

Bežigrad in Šentvid skupaj za četrtino zlatih maturantov

Gimnazije v večjih mestih ob razglasitvi maturitetnih rezultatov vedno rade pogledajo še h »konkurenci«. V Ljubljani so tovrstne »konkurentke« Gimnazija Bežigrad, Škofijska klasična gimnazija in Gimnazija Vič.

Rezultati so na vseh treh odlični, a rekorder je znova Bežigrad. Med 206 maturanti jih je 44 zlatih, od tega 4 z vsemi točkami, v povprečju so dosegli 24,94 točke (slovensko povprečje je bilo 20 točk). Zaradi popravnih izpitov na maturo nista mogla dva dijaka. Na škofijski gimnaziji, kjer je maturo opravljalo 152 dijakov in nihče ni imel popravnega izpita, so v povprečju dosegli 23,57 točke. Ponosni pa so na 17 zlatih maturantov, med katerimi so trije zbrali vse točke. Odlično so se odrezali tudi na viški dijaki. V povprečju so zbrali 23,1 točke, 18 dijakov je bilo zlatih, ena dijakinja diamantna, zaradi dolgotrajne bolezni en dijak (še) ni delal mature. So pa ponosni tudi na dijake, ki so dosegli vse točke pri matematiki, kemiji in filozofiji. Samo bežigrajska in škofijska gimnazija skupaj sta »pridelali« 61 zlatih maturantov ali kar 23,5 odstotka vseh v Sloveniji.

Ministrica Maja Makovec Brenčič je bila včeraj z drugim najboljšim rezultatom v zgodovini splošne mature zelo zadovoljna. Označila ga je kar za izvrstnega. Toda poznavalci maturitetne metodologije, ki ne želijo biti imenovani, opozarjajo, da je napredek statistično premajhen za takšne sodbe (delež kandidatov, ki so opravili maturo, je od predlani višji le za dober odstotek). Poleg tega so naloge, ki niso predtestirane, vsako leto drugačne, kar otežuje primerljivost. Darko Zupanc, direktor RIC, in Blaž Zmazek, predsednik Državne maturitetne komisije za splošno maturo, zato raje govorita o stabilnih in primerljivih rezultatih.

Policija še preiskuje sume

Kljub nekaterim sumom, da je bila izpitna tajnost kršena (nekdo je na družbenih omrežjih ponujal plačljive informacije za pisanje eseja), so pristojni ocenili, da so rezultati mature verodostojni in kredibilni. Darko Zupanc je povedal, da so opravili tudi notranji nadzor, a ta ni odkril nepravilnosti. Policija po podatkih Zupanca primer še vedno preiskuje.

Zahtevo za vpogled v maturitetne rezultate lahko kandidati oddajo do četrtka. Najkasneje dan po vpogledu lahko na Državno komisijo za splošno maturo naslovijo pisni ugovor na način izračuna izpitne ocene ali na oceno. Komisija jim bo odgovorila v 60 dneh.