Dober med kristalizira v strd

Kdor ima srečo, da lahko med kupi pri poznanem čebelarju, mu načeloma ni treba dvomiti o njegovi kakovosti, težko pa je vedeti, kako dober je med, ki ga najdemo na trgovskih policah. Strokovnjaki zagotavljajo, da je med, označen s slovensko nalepko o zaščitenem geografskem poreklu, zanesljivo najboljše kakovosti, za uvoženega iz kdove kod pa tega ni mogoče z gotovostjo trditi. Med je namreč eno najpogosteje ponarejenih živil na svetu! Kakovosten med pri sobni temperaturi ne sme biti preveč tekoč, to je po trditvah čebelarjev prvi znak, da ne gre za najvišjo kakovost. Poleg tega je pomembno, kako se med obnaša pri točenju, a to lahko ugotovimo šele, ko kozarec odpremo. Curek medu se namreč pri pretakanju ne sme gladko vlivati, ampak se mora prelagati, gubati sem ter tja. Poleg tega dober med po določenem času kristalizira v strd, kar nikakor ne pomeni, da se je pokvaril. Prej nasprotno. Med, ki ga ne segrevamo, načeloma nima omejenega roka uporabe, ampak če želimo to zagotoviti, mora vsebovati manj kot 20 odstotkov vode. Slovenski predpis je strožji in dovoljuje največ 18,5 odstotka vode, medtem ko je drugod dovoljenih tudi do 22 odstotkov. Odstotek je odvisen od tega, kako dobro čebele med posušijo, preden ga v satju zaprejo z voskom, to pa seveda zahteva svoj čas. Kakovosten med se lahko strdi že mesec po točenju, najpozneje pa po enem letu, zato ga vestni pridelovalci vsega natočijo v kozarce takoj, ko dozori in se prečisti. Ko med postane strd, jo lahko sicer z blagim segrevanjem spremenimo nazaj v med, ampak strokovnjaki to močno odsvetujejo. Neizpodbitno je namreč dokazano, da pri vsakem segrevanju medu zmanjšamo njegove zdravilne lastnosti, in to tudi v primeru, če ga segrevamo le do predpisanih 40 stopinj Celzija! To je namreč temperatura, ki pri človeku pomeni vročino, pri njej pa oslabijo nekatere beljakovine in aminokisline z zdravilnimi učinki. Zato strdi nikoli ne segrevamo nad 37 stopinj Celzija, pa še to najraje kar v ustih, kjer se bo utekočinila v med in sprostila zdravilne učinkovine. Drugače je seveda, če med uporabimo za kuhanje, a v tem primeru ga tako uporabimo le za aromo in sladilo. Enako se zgodi, če med vmešamo v vroč čaj, kar je velika napaka, saj vse njegove zdravilne učinkovine s tem izginejo in ostane zgolj sladkor. Žličko medu je veliko pametneje polizati posebej, po tem, ko spijemo topel čaj. Normalna količina za redno dnevno uživanje za odraslega človeka je do ene jušne žlice na dan, za otroke pa seveda ustrezno manj.

Med je zelo hranljiv, en kilogram lahko po tej plati primerjamo s tremi kilogrami govedine, 50 jajci, petimi litri mleka, tremi kilogrami rib, kilogramom šunke, šestimi kilogrami pomaranč ali tremi kilogrami banan. Za zdrav zajtrk lahko jušno žlico medu vmešamo denimo v kosmiče z mlekom ali jogurtom, v sadno-žitne kaše, ga namažemo na polnovredni kruh in podobno, z medom, sladko smetano in kokosovo moko napravimo imeniten namaz za palačinke, med pa lahko v drobnih pramenih prelijemo tudi po sladoledu. Med lahko seveda uporabimo tudi za pripravo toplih jedi, čeprav se njegove zdravilne učinkovine uničijo – denimo kot dodatek raznim omakam in marinadam ter pri najrazličnejšem pecivu. Gotovo vam bo teknila tudi topla jed z medom po tokratnem receptu.