Tedaj se je slaščičar Nicolas Stohrer sladke obrti učil v Wissembourgu v Alzaciji. Zgodovina je hotela, da je v istem kraju v izgnanstvu živela poljska kraljeva družina, ki so jo na prestol leta 1704 postavili Švedi, ki so zavzeli Poljsko. Ko so Švedi izgubili in odšli, je z njimi odšel tudi kralj Stanisław Leszczynski. Stohrer je postal eden od njihovih kuharjev, zadolžen za slaščice. Za izgnanega poljskega kralja je iznašel sladico baba au rhum, baba z rumom. Kralj se je pritoževal nad suhim pecivom, zato ga je slaščičar namočil v vino malaga, začinil z žafranom in figami ter prelil s karamelno omako. Zaradi eksotičnega pridiha se imenuje po Aliju Babi iz Tisoč in ene noči. Ko se je njihova hči Marie poročila z Ludvikom XV. in odšla v Versailles, si je zaželela, da bi z njo odšel tudi slaščičar Stohrer. Tako je postal francoski dvorni slaščičar.
Kakor koli, Stohrer je na dvoru zdržal pet let, nato je odšel v Pariz in leta 1730 odprl slaščičarno, prav to, ki obstaja še dandanes. V njej še vedno prodajajo tudi rumove babe.
