Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki je prepričana, da je veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zpiz-2) grobo kršil pravice zavarovancev glede upoštevanja dokupa pokojninske dobe za polno pokojnino, je v imenu petih oškodovancev vložila tožbo na evropsko sodišče za človekove pravice. »Ustavno sodišče je na naše veliko presenečenje in razočaranje presodilo, da določila zakona niso v neskladju ustavo. Ker so bile s tem izčrpane vse pravne možnosti v Sloveniji, nam je ostala samo še ta pot,« pravi Lučka Böhm iz ZSSS. Kolektivna tožba ni bila mogoča, saj evropsko sodišče za človekove pravice sprejema le individualne tožbe.
Če jim tudi v Strasbourgu ne bo uspelo, napovedujejo zbiranje podpisov za spremembo zakona, ob tem pa vlado in poslance ponovno pozivajo, naj zaradi dolgotrajnosti postopka pred evropskim sodiščem, ki lahko traja tudi več let, čim prej sami popravijo zakonodajo. »Gre za veliko krivico. Ljudje, med katerimi so večinoma brezposelni, so si za plačevanje prispevkov pritrgovali od ust, si sposojali denar, prodajali premoženje, zdaj pa se ne morejo upokojiti,« je ogorčen generalni sekretar sindikata delavcev trgovine Ladi Rožič.
Štirje meseci do upokojitve so se podaljšali na devet let
Ustavno sodišče je aprila potrdilo določbe Zpiz-2, po katerih se doba, pridobljena z vključitvijo v prostovoljno pokojninsko zavarovanje, ne šteje v pokojninsko dobo brez dokupa, ki je pogoj za pridobitev starostne pokojnine. S tem pa se je 22 do 23 tisoč zavarovancem, ki so si po nasvetih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in zavoda za zaposlovanje v skladu s prejšnjo zakonodajo (Zpiz-1) sami plačevali pokojninsko dobo, čas upokojitve zavlekel za več let. Zpiz-2 je namreč delovno dobo, ki je bila pridobljena na tak način, prekvalificiral v pokojninsko dobo z dokupom, ki po novem omogoča zgolj predčasno pokojnino, od katere pa se odštevajo malusi, ki lahko pokojnino znižajo tudi do 18 odstotkov.
Konkreten primer ene od tožnic je takšen: po osmih letih dokupovanja delovne dobe so ji do upokojitve po Zpiz-1 manjkali samo še štirje meseci, z uveljavitvijo Zpiz-2 pa se ji upokojitev zamaknila za kar devet let. Med oškodovanimi je največ brezposelnih, ki jim je potekla pravica do denarnega nadomestila, in tistih, ki so prisiljeni delati po skrajšanem urniku, na primer številne trgovke.
Semolič: Ustavno sodišče je kršilo ustavo
V ZSSS in Sindikatu delavcev trgovine Slovenije so prepričani, da je šlo za retroaktivno določbo, ki je zavarovancem vzela že pridobljeno pravico. Ustavno sodišče je sicer ugotovilo, da je zakonodajalec posegel v upravičena pričakovanja zavarovancev, vendar pa poseg po oceni sodnikov ni bil nedopusten. Po mnenju ustavnih sodnikov je omenjenim zavarovancem kljub spremembi zagotovljena socialna varnost, saj se lahko upokojijo pozneje, pri čemer bodo obdobja, v katerih so bili v zavarovanje vključeni prostovoljno, v celoti upoštevana.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič meni, da je ustavno sodišče naredilo veliko napako in samo kršilo ustavo. »Po 155. členu ustave imajo lahko posamezne določbe zakonov učinek za nazaj le pod pogojem, da to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Kakšna javna korist je 12 milijonov evrov, kolikor je po naših izračunih vredna ta krivica, še zlasti če upoštevamo, da so bile oškodovane najbolj ranljive skupine ljudi, ki so zaupali v zakone in v pravno državo,« sprašuje Semolič.
Pravnica ZSSS zmerno optimistična
Andreja Toš Zajšek, pravna svetovalka ZSSS, pravi, da so glede uspeha tožbe zmerni optimisti. »Glavna ovira bi lahko bila, da kršitev nastane šele takrat, ko do nje dejansko pride, v tem primeru torej šele ob predčasni upokojitvi. Druga težava pa je, da mora tožnik najprej izrabiti vsa pravna sredstva v lastni državi, kar bi teoretično zahtevalo, da oškodovanec po predčasni upokojitvi najprej vloži zahtevo zoper odmero pokojnine, potem pa tožbo na delovno sodišče in po možnosti tudi na ustavno sodišče,« je pojasnila Toš-Zajškova, ki upa, da bodo v Strasbourgu zaradi možnosti, da bi številni oškodovanci prej umrli, kot izpolnili ta kriterij, upoštevali tudi časovni razlog. Kot ključne argumente, da bi tožbo dobili, pa Toš-Zajškova navaja dejstvo, da so zavarovanci plačevali prispevke zgolj zaradi ohranitve pokojninske dobe, in ne zaradi kakšnih bonusov, da bo imela večina pritožnikov zaradi prejemanja minimalne plače že tako ali tako najnižje pokojnine, pa tudi to, da je ukrep posegel v stanje zavarovancev čez noč in ni omogočil prehodnega obdobja.
