Tako imenovana luknja v pokojninskih prihrankih, ki znaša na letni ravni vse Evropske unije po navedeni raziskavi 2,1 bilijona evrov oziroma 13 odstotkov BDP Evropske unije za leto 2016, predstavlja, koliko bi morali posamezniki, ki se bodo upokojevali med letoma 2017 in 2057, dodatno privarčevati vsako leto, če si želijo zagotoviti dostojne prihodke ob upokojitvi.

Kaj so dostojni prihodki ob upokojitvi?

Po OECD znaša meja za dostojno višino prihodkov ob upokojitvi najmanj 70 odstotkov prihodkov pred upokojitvijo oziroma poenostavljeno, v pokoju moramo prejemati najmanj 70 odstotkov svoje neto plače pred upokojitvijo, če hočemo ohraniti enak življenjski standard.

Prihodke v pokoju sestavljajo večinoma javna pokojnina in dodatne pokojninske rente iz naslova drugega in tretjega pokojninskega stebra oziroma lahko tudi drugi viri prihodkov, kot so najemnine, honorarno delo v pokoju itd.

Odgovor, zakaj naj bi v pokoju potrebovali manj kot v času zaposlitve, daje OECD. Po njegovem naj bi bili ti dohodki v višini 70 odstotkov neto plače zadostni, ker naj bi večina do upokojitve že imela rešen stanovanjski problem, odplačana posojila in finančno samostojne otroke.

Za tiste z nizkimi plačami še višja meja

V raziskavi zavarovalnice Aviva so navedeno mejo za dostojno višino prihodkov v pokoju še dodatno prilagodili glede na posameznikove prihodke pred upokojitvijo, saj predpostavljajo, da morajo različne skupine posameznikov za dostojno življenje v pokoju prihraniti različne zneske. Za zaposlene z najnižjimi plačami, ki se že tako in tako stežka prebijajo skozi mesec s plačo, ocenjujejo, da bi morali tudi v pokoju prejemati za ohranitev svojega življenjskega standarda prihodke v višini vsaj 90 odstotkov svoje plače pred upokojitvijo, saj ne bi mogli živeti s prihodki v višini 70 odstotkov njihove plače, kot predvideva splošni standard OECD. Za posameznike s povprečnimi prihodki predvidevajo enako mero za dostojno višino prihodkov v pokoju kot OECD, to je 70 odstotkov plače pred upokojitvijo, in za posameznike z najvišjimi plačami predpostavljajo mejo za dostojno višino prihodkov v pokoju vsaj 55 odstotkov njihove plače pred upokojitvijo.

Občutno pod mejo za dostojno višino prihodkov

Na podlagi raziskave zavarovalnice Aviva znaša stopnja nadomestitve pokojnin za povprečnega Evropejca le 55 odstotkov njegovih prihodkov pred upokojitvijo, kar pomeni, da prejema v pokoju javno pokojnino in poleg še morebitno dodatno pokojninsko rento, če jo ima, le v skupni višini dobre polovice svoje plače pred upokojitvijo, kar je občutno pod mejo za dostojno višino prihodkov v pokoju, predstavljeno predhodno. Po raziskavi je najvišja nadomestitvena stopnja prihodkov v pokoju na Poljskem, kar 54 odstotkov plače pred upokojitvijo, sledi Francija s 53 odstotki, na dnu lestvice pa sta Litva z 41 odstotki in Velika Britanija z 39 odstotki. V Sloveniji smo po podatkih ZPIZ še nadpovprečni, saj znaša povprečna javna pokojnina v letošnjem letu 61 odstotkov povprečne neto plače, kar predstavlja 61-odstotno stopnjo nadomestitve pokojnin.

V prihodnje bodo stopnje nadomestitev še nižje

Po napovedih raziskave naj bi se v prihodnje povprečna nadomestitvena stopnja v Evropi zaradi vedno nižjih javnih pokojnin še znižala, na 44 odstotkov do leta 2047, kar pomeni, da lahko povprečni Evropejec v prihodnje računa na prihodke v pokoju pod polovico svoje neto plače. Upad pokojnin bo zelo različen po državah, največji pa bo v tistih, ki nimajo razvitega drugega in tretjega pokojninskega stebra, ki bo v prihodnjih desetletjih lahko nadomestil upad javnih pokojnin iz prvega stebra, ki se bo zgodil v večini držav zaradi vedno slabšega razmerja med zaposlenimi in upokojenci. V Sloveniji je že danes nadomestitveno razmerje za nove upokojence nižje, kot kaže statistika, to je 61 odstotkov, saj po novi zakonodaji ZPIZ-2 lahko računa moški za 40 let pokojninske dobe in upokojitveno starost 60 let le na javno pokojnino v višini 57,25 odstotka svoje povprečne neto plače v povprečju najboljših zaporednih 22 letih. Koliko bo nižje v prihodnje, se lahko le ugiba, saj poleg bele knjige o pokojninah, ki jo je ministrstvo za delo predstavilo na začetku leta 2016 in vsebuje le smernice za razpravo o bodoči pokojninski reformi leta 2022/23, konkretni predlogi še niso znani.

Kaj lahko storimo za povečanje stopenj nadomestitve?

Kar zadeva javne pokojnine, bi teoretično najlažje dvignili stopnje nadomestitve v pokoju, če bi dvignili višine javnih pokojnin. To pa je glede na neugodne demografske projekcije praktično nemogoče, saj se bodo morali javni izdatki po državah EU za pokojnine povečati že, če bomo hoteli ohraniti višine javnih pokojnin na današnjih ravneh oziroma bo še to le stežka dosegljivo, zaradi česar je bolj realen scenarij, da bodo javne pokojnine v prihodnje vedno nižje. Delno se lahko luknja v pokojninskem varčevanju pokrije z vedno daljšo delovno aktivnostjo, kar v praksi pomeni, da bodo ljudje delali vedno dlje, in ker bodo manj časa v pokoju, bodo za to obdobje potrebovali manj prihrankov, prav tako lahko upad prihodkov v pokoju pokrivajo s honorarnim delom po upokojitvi, za kar pa je seveda nujen pogoj, da smo zdravi in sploh spodobni za delo.

Največ lahko naredimo sami oziroma ob pomoči delodajalca

Največ lahko za povečanje svojih prihodkov naredimo sami oziroma ob pomoči delodajalcev, tako da namensko varčujemo za obdobje upokojitve.

Največjo prednost imajo mladi, ker imajo pred seboj še veliko časa in lahko z razmeroma zmernim varčevanjem prihranijo do upokojitve visoke zneske. Težje je za posameznike, ki so blizu upokojitve, saj je v kratkem času težko privarčevati zadostna sredstva, ki bodo trajala celotno obdobje upokojitve, to je 20, 25 ali celo več kot 30 let, saj dandanes zaradi napredka medicine starosti nad 90 let niso takšna redkost kot včasih.