Analiza kolektivnih pogodb v Sloveniji, ki so jo pripravili na Inštitutu za delo, je pokazala, da je ukrepov za usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti v kolektivnih pogodbah dejavnosti bistveno premalo. Po indeksu, ki so ga v ta namen izdelali, nima niti tretjine potrebnih ukrepov kar 90 odstotkov teh pogodb. V celoti so spregledani ukrepi, povezani z vrnitvijo s starševskega dopusta ter z usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja staršev prvošolcev in otrok, ki se vključujejo v vrtec.
Zelo malo ali skoraj nič pozornosti ni namenjene tudi potrebam delavcev, ki skrbijo za svoje starejše družinske člane, ženskam na vodilnih položajih, skrajševanju polnega delovnega časa in omejitvam nadurnega dela. Slednje na primer je urejeno enako ali celo slabše od krovnega zakona o delovnih razmerjih v kar 80 odstotkih primerih.
Ženske še vedno slabše plačane od moških
Pri usklajevanju delovnih in družinskih nalog najkrajšo seveda potegnejo ženske. V ZSSS na primer ugotavljajo, da so ob daljšem domačem »delavniku« njihove plače še vedno nižje od plač moških – med drugim tudi zato, ker so z družinskimi obveznostmi povezane tudi razlike v plačilu. Nekatera podjetja so namreč za zmanjšanje odsotnosti z dela v splošne akte in podjetniške kolektivne pogodbe v primeru bolniških odsotnosti uvedla tako imenovano negativno stimulacijo, ki pa bolj prizadene ženske, saj so te zaradi bolezni ter nege otrok oziroma družinskih članov pogosteje odsotne kot moški.
Na Norveškem in v preostalih skandinavskih državah je drugače. Tamkajšnji socialni partnerji ukrepe za usklajevanje dela in družine obravnavajo sistematično in celovito ter z jasnim ciljem, da morata biti družinsko in poklicno življenje dopolnjujoči se in ne nasprotujoči si sferi življenja.
Delodajalci bi usklajevali, a na svoj način
»Uspešno usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti prispeva k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, njihovemu boljšemu delu in posledično k večji uspešnosti poslovanja. Prav tako prispeva k zmanjšanju stresa, izčrpanosti in izgorelosti na delovnem mestu ter k zmanjšanju odsotnosti z dela,« je opozorila vodja projekta Gequal Barbara Kresal, profesorica na fakulteti za socialno delo in ekonomski fakulteti ter raziskovalka na Inštitutu za delo. Ker je usklajevanje med delom in družino izziv, s katerim se dnevno soočajo številni delavci, bi ga po njenem mnenju morali upoštevati tudi njihovi delodajalci, še zlasti zato, ker neposredno vpliva na organizacijo dela in poslovanje. »S tem izzivom se lahko soočimo na pozitiven, proaktiven in sodelujoč način ter poiščemo rešitve, ki so v korist tako zaposlenih kot delodajalcev,« pravi Kresalova.
Dobro izhodišče za izboljšanje kolektivnih pogodb vidi v ugotovitvah anket, ki so ju v okviru omenjenega projekta izvedli v zvezi svobodnih sindikatov in združenju delodajalcev. Anketi sta pokazali, da učinke ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ocenjuje kot pozitivne, tako za delavca kot za podjetje, kar 77 odstotkov delodajalskih in 91 odstotkov sindikalnih anketirancev. Žal naj bi njihovo uresničevanje ovirale številne prepreke. Delodajalci kot največjo oviro pri vključitvi ukrepov v kolektivne pogodbe izpostavljajo željo, da bi pri urejanju teh vprašanj imeli proste roke. Med glavnimi pomisleki navajajo tudi bojazen, da tega ne omogoča organizacija in narava dela ter da bi bilo to predrago za podjetje.
