Pod drobnogledom tudi politiki in njihovi sorodniki

Upočasnitev postopkov neizogibna

»Kar nekaj slabe volje je na obeh straneh, zaradi pretirane regulacije smo slabe volje mi, še zlasti zaradi res visokih, drakonskih kazni, ki so predpisane za kršitve zakonov, še bolj pa naše stranke, postopki se bodo podaljšali, za nekatere primere bo dejansko težko preveriti tisto, kar nam nalaga zakonodaja,« razlagata sogovornika iz tujih bank, ki delujeta v Sloveniji. V NLB so nam povedali, da bodo z današnjim dnem začeli izvajati postopke preverjanja vsake fizične osebe, ki zapade pod definicijo politično izpostavljene osebe.

»Ker je po novem treba ugotavljati politično izpostavljenost tudi za domače fizične osebe (prejšnji zakon je to obvezo zahteval samo pri tujih osebah), pomeni to bistveno večjo kompleksnost izvajanja te zahteve in večjo obremenitev procesa pregleda stranke. Zato ocenjujemo, da se bo zaradi nove zakonske zahteve ugotavljanja politično izpostavljenih oseb pri vseh strankah v vsem slovenskem bančnem sistemu delno upočasnil proces identifikacije strank. To lahko pri določenih strankah pripelje tudi do rahlega povečanja nezadovoljstva,« previdno ocenjujejo v NLB, ki jo vodi Blaž Brodnjak.

V Zavarovalnici Triglav so bolj redkobesedni in pravijo le, da bodo status politične izpostavljenosti ugotavljali s pomočjo obrazca ob sklepanju življenjskega zavarovanja, ob izvajanju sprememb in prenehanju zavarovalne pogodbe (ob izplačilih).

To je odgovor na afero Panamski dokumenti

Novi zakon v slovenski pravni red dejansko prenaša eno od direktiv EU. »Ta direktiva je odgovor EU na afero Panamski dokumenti, ki je razkrila do zdaj še nevidene razsežnosti davčnih goljufij in pranja denarja. Evropska komisija je takrat napovedala ukrepe, s katerimi bi dosegla bolj učinkovit boj proti takšnim praksam, a nekako se zdi, da se še vedno lotevamo predvsem simptomov, ne pa samih izvorov tega problema. EU izogibanje davkom korporacij vsako leto stane okoli 70 milijard evrov, to je znesek skoraj osmih slovenskih proračunov, kar je zares nesprejemljivo. Sam sem že opozoril, da so dosedanji ukrepi premalo ambiciozni in da potrebujemo bolj korenito davčno reformo, ki bi zagotovila večjo transparentnost in predvsem v praksi dosegla izboljšave, za kar pa potrebujemo učinkovite sankcije in učinkovit nadzor, kjer se najpogosteje zaplete,« poudarja Igor Šoltes, evropski poslanec in nekdanji predsednik računskega sodišča. Konec tedna uveljavljena novela zakona o preprečevanju pranja denarja je po njegovem korak naprej, a če večanju pristojnosti in pooblastil posameznim organom ne bodo sledili tudi ukrepi v smislu zagotavljanja potrebnih sredstev in ustreznega kadra, bo v praksi težko dobiti konkretne in vidne rezultate. Zakon bo ostal le še ena mrtva črka na papirju. »Bojim se, da nam ravno ta del povzroča največ težav, in upam, da se v tem konkretnem primeru ne bo zgodilo enako. Spomnite se, doslej smo do največjih odkritij davčnih nepravilnosti prihajali po zaslugi žvižgačev, ne pa uradnih organov, ki očitno reagirajo šele post festum,« dodaja Šoltes.

Nekaj sogovornikov, s katerimi smo govorili neuradno, dvomi, da bo slovenski urad za preprečevanje denarja dejansko sposoben ustreznega nadzora; sploh pa se njegovi uslužbenci trenutno ukvarjajo z odgovarjanjem na številna vprašanja, ki se porajajo na terenu. »Urad za preprečevanje pranja denarja prejema vrsto vprašanj različnih zavezancev, na katera poskuša podati odgovore z rešitvami, ki zagotavljajo hkrati zakonitost poslovanja in sorazmernost glede na obveznosti, ki jih morajo zavezanci izvajati,« razkrivajo v finančnem ministrstvu, v okviru katerega deluje urad. Sicer pa urad zaradi številnih vprašanj glede politično izpostavljenih oseb »še pripravlja usmeritve, ki bodo zavezancem v pomoč pri njihovem delu«.

Premalo nadzora nad nepremičninskimi agenti

»V teh dneh se sicer pripravlja nova, a zadnja ocena Moneyval je v preteklosti že opozorila na to, da so ukrepi pri politično izpostavljenih osebah pomanjkljivi v nefinančnih sektorjih, na primer pri davčnih svetovalcih, računovodjih ter delno pri odvetnikih, še posebno pa so izpostavljeni nepremičninski agenti, predvsem zaradi pomanjkanja nadzora. To naslavlja tudi novi zakon, ki daje uradu za preprečevanje pranja denarja inšpekcijska pooblastila, torej bodo lahko opravljali nadzor na terenu, kar se mi zdi še posebno pomembno,« komentira Sebastijan Peterka iz družbe Transparency International Slovenia. Peterka ocenjuje, da so nefinančni sektorji za te ukrepe kadrovsko prešibki, zlasti na primer samostojni podjetniki, ki seveda nimajo tako dobro razvitih mehanizmov kot banke.

Zaradi širitve kroga politično izpostavljenih oseb, ki jo bodo morali zavezanci upoštevati pri izvajanju ukrepa pregleda stranke, je sicer v prehodnih določbah predviden dvoletni rok, v katerem bodo zavezanci lahko ugotovili, ali so sedanje stranke, njihovi zakoniti zastopniki, pooblaščenci ali dejanski lastniki politično izpostavljene osebe.

Ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja pri (ali pred) sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju oziroma drugem ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij bodo izvajale banke, zavarovalnice, borznoposredniške družbe, pošta, investicijski skladi, družbe za upravljanje investicijskih in pokojninskih skladov, družbe, ki se ukvarjajo z oddajanjem sefov, ter tudi revizijske družbe. Poslovanje svojih s politiko povezanih strank bodo morali spremljati še leto dni po tem, ko ti svoje funkcije ne bodo več opravljali. Po 12 mesecih bodo morali oceniti nadaljnje tveganje, ki ga politično izpostavljene osebe predstavljajo, ter »izvajati ustrezne ukrepe z upoštevanjem tveganja tako dolgo, dokler ne ugotovijo, da v zvezi s to osebo tveganje ne obstaja več«.