Ljubljanski inšpektorat je v zadnjem letu dosegel, da je izginilo kar 121 različno velikih oglasih panojev ob občinskih cestah. Najbolj naj bi za zdaj »očistili« Vodnikovo cesto, kar dokazujejo tudi fotografije, ki smo jih posneli pred dnevi in jih primerjali z googlovimi posnetki ulic. Da se bodo lotili nezakonito postavljenih oglasov, nam je septembra lani napovedal vodja inšpektorata Andrej Orač.
V ljubljanski občini oglase odstranjujejo na podlagi zakona in občinskega odloka o cestah, ki predpisujeta, da mora občina dati soglasje za vsak oglasni objekt, postavljen v varovalni pas ceste. Ker to velja tudi za zasebna zemljišča in ker so oglasi večinoma postavljeni prav ob cestah, ima občina že na podlagi zakonodaje s področja cest v rokah močno orožje, ki pa ga do našega opozorila pred več kot enim letom ni uporabila.
V inšpektoratu so nam povedali, da so umaknjeni oglasni panoji stali tako na javnih kot zasebnih površinah. Akcijo so izvedli tako, da so vsa podjetja, ki tržijo oglasne prostore, pozvali, naj do določenega roka pridobijo soglasje upravljalca cest za oglaševalske objekte ob cestah ali naj objekte brez soglasja umaknejo. »Če tega ne bodo storili, bomo te objekte odstranili. Možnost imamo v izvršbi s prisilitvijo izdati tudi denarno kazen do 1000 evrov,« nam je lani povedal Orač.
Večji panoji varni pred občinsko inšpekcijo
A večinoma so podjetja oglase umaknila sama še pred izdajo odločbe, saj je bilo takih primerov kar 85. Preostale oglase so morali odstraniti v inšpektoratu. V dveh primerih so v občini izdali soglasje za postavitev oglasa v varovalnem pasu, in sicer podjetjema Tam-Tam in Ilirija. »Glede na to, da gre za dejansko stanje in je oglaševanje na območju Mestne občine Ljubljana zelo razširjeno, ocenjujemo, da smo pri našem delu uspešni,« so se z dosedanjimi rezultati pohvalili na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. A že bežen pogled na stanje ob vpadnicah in občinskih cestah kaže, da dela ne bo kmalu zmanjkalo.
Problem je tudi v tem, da so glede na trenutno zakonodajo pred odstranitvijo veliko varnejši nezakonito postavljeni veliki panoji, ki bi morali imeti gradbeno dovoljenje. Za njihovo odstranitev bi moral namreč postopek sprožiti republiški inšpektorat, ki pa ima ogromno dela že z odstranjevanjem najbolj problematičnih črnih gradenj in se zato z zunanjim oglaševanjem niti ne ukvarja. Zato v občini zagovarjajo spremembo zakonodaje in prenos pristojnosti na področju enostavnih objektov, kamor sodi večina objektov za oglaševanje, na lokalno raven. Ta prizadevanja bodo očitno obrodila sadove, saj so v ministrstvu za okolje in prostor to vključili v spremembe gradbene zakonodaje, ki so jo pred približno mesecem dni dali v javno razpravo in medresorsko obravnavo.
Europlakatovi panoji varni pred vsem
Akcija ljubljanskega inšpektorata bo najmanj prizadela družbo Europlakat, ki si je v dogovoru z občino že zdavnaj zagotovila številne ekskluzivne lokacije za oglaševanju v mestu. V zameno za avtobusne nadstrešnice in sistem Bicikelj je Europlakat v mestu dobil lokacije za 140 velikih in 455 malih svetlobnih vitrin, 89 velikih tabel ter 220 velikih obcestnih plakatov.
Postaviti jih sme tudi na lokacije, ki jih občina v svojem prostorskem načrtu sploh ne predvideva, saj je občina zanj na račun teh dveh projektov naredila izjemo.
Europlakat je tako dobil bianko menico za postavljanje oglasov praktično kamor koli v občini.
Zato so prizadevanja Mestne občine Ljubljana kontradiktorna, saj je po eni strani z občinskim prostorskim načrtom določila edine dopustne lokacije za oglaševanje v mestu, z odlokom o oglaševanju pa je določila največje število oglasnih objektov, po drugi strani pa je v obeh dokumentih zapisala, da omejitve ne veljajo za projekt »mestnega kolesa« in postavljanje javne opreme, kar so med drugim avtobusne nadstrešnice.
Tako je občina obema dokumentoma zaradi poslov z Europlakatom bistveno zmanjšala pomen, podjetju pa naredila še eno uslugo, saj je z omejitvami prizadela predvsem njegovo konkurenco, ki se ne more krepiti.
