Ker je pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo zelo pomembno, da imajo vselej pri roki stranišče, društvo ljudi s to boleznijo od leta 2009 organizira prireditev Naj javno stranišče. Letos so izbirali najlepša stranišča v kategoriji občin in bencinskih črpalk ob avtocestah. Na včerajšnji prireditvi v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, ki je branila naslov iz lanskega leta, so razglasili, da imajo najlepša javna stranišča v občini Rogaška Slatina.
Ta je glede na različne kriterije – dostopnost, urejenost, označenost dostopa, število sanitarij, sanitarije za invalide, oprema in higienski material – prejela 4,78 točke od petih možnih. Med bencinskimi črpalkami je zmagal bencinski servis Petrol Starine v smeri Ljubljane (4,25 točke). V kategoriji občin so najslabšo oceno dobile Domžale (2,68 točke), ki so jim podelili straniščno metlico za najslabše urejena javna stranišča 2016.
Več kot polovica občin brez javnih stranišč
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen je med februarjem in septembrom v 70 občinah, ki so jih izbrali naključno, in na 53 bencinskih servisih ob avtocestah pregledalo več kot 130 javnih stranišč. Skrb zbujajoče je, da v več kot polovici občin javnih stranišč nimajo (v 36).
»Tem bomo za vzpodbudo pri gradnji podelili zidak in jim svetovali, da javna stranišča uredijo, saj so še kako pomembna,« je pojasnila predsednica ocenjevalne komisije Petra Leskovšek Lasetzky in dodala, da so od lani tri občine, ki prej javnih stranišč niso imele, zgradile javna stranišča, in sicer Idrija, Postojna in Ravne na Koroškem. V raziskavi so ugotovili, da je vse več stranišč na Petrolovih bencinskih servisih plačljivih.
Namen prireditve je širši. Javnost želijo opozoriti na pomen stranišč za ljudi s kronično vnetno črevesno boleznijo. Ko je bolezen v zagonu, morajo namreč okoli tridesetkrat na dan na stranišče, zato je pomembno, da do sanitarij nimajo dostopa le doma, ampak tudi na javnih mestih. Bolezen je imunsko povzročena, povzroča vnetje črevesja ali celotne prebavne cevi. Najpogosteje se pojavi med 15. in 35. letom. Študija Društva za kronično vnetno črevesno bolezen, ki ima 1300 članov, je pred dvema letoma razkrila, da je v Sloveniji 7000 ljudi s to boleznijo, medtem ko je na svetu okoli pet milijonov bolnikov, v Evropi pa 2,2 milijona. »Bolniki s to avtoimuno boleznijo imamo najpogostejše težave zaradi odvajanja mehkega vodenega blata, bolečin v trebuhu, krčev, hudih in pogostih pozivov na blato,« je povedala predsednica društva Mateja Saje.
Aplikacija najbližji WC
Društvo so leta 2004 ustanovili starši otrok v UKC Maribor, a so se jim kmalu pridružili še odrasli. Danes delujejo po vsej Sloveniji, v osmih regionalnih in treh vsebinskih sekcijah. Izvajajo posebne socialne programe, s katerimi skušajo obolelim pomagati do čim bolj aktivnega življenja. Člani društva se udeležujejo terapevtskih skupin, strokovnih srečanj, se informirajo o bolezni in usposabljajo za aktivno življenje in podobno. Organizirajo družabne dogodke, na primer turnirje v bovlingu – tudi po včerajšnji prireditvi so se pomerili v tej športni panogi – ob koncu leta bodo pripravili miklavževanje in prednovoletno srečanje.
Sajetova pravi, da so, odkar organizirajo prireditev Naj javno stranišče, dosegli velik napredek. »Mnoge občine, ki prej niso imele javnih stranišč, so jih zgradile. Tiste, ki so imele prej neurejena in umazana stranišča, pa so sanitarne razmere izboljšale.« Letos bodo uvedli novost, aplikacijo najbližji WC, zato so preučevali več stranišč kot prejšnja leta. Prek aplikacije bodo uporabniki dobili informacijo, kje je najbližje javno stranišče. Ponujala bo tudi druge informacije: katera stranišča so plačljiva, katera so primerna za invalide in mnenje društva o določenem stranišču, ki ga bodo uporabniki lahko cenili. Za zdaj je v aplikacijo vpisanih nekaj več kot 120 javnih stranišč.
Delež prebivalcev s straniščem v stanovanju
SURS
PODATKI
POPIS 1971
POPIS 2011
POMURSKA
PODRAVSKA
OSREDNJE-
SLOVENSKA
JUGOVZHODNA
SLOVENIJA
96 %
92 %
93 %
94 %
30 %
12 %
21 %
15 %
Grosuplje
Trebnje
Lendava
Lenart
KOROŠKA
ZASAVSKA
SAVINJSKA
GORENJSKA
97 %
97 %
96 %
90 %
53 %
52 %
34 %
20 %
Radlje ob Dravi
Zagorje ob Savi
Šentjur pri Celju
Škofja Loka
OBALNO-KRAŠKA
GORIŠKA
SPODNJE-
POSAVSKA
NOTRANJSKO-
KRAŠKA
95 %
97 %
93 %
94 %
34 %
36 %
27 %
30 %
Sevnica
Ilirska Bistrica
Sežana
Tolmin
Prebivalci z dostopom do notranjega stranišča, Slovenija
SURS
PODATKI
97
96
92
74
49
1971
1981
1991
2002
2011