Nov poskus izbrisanih, da bi na evropskem sodišču za človekove pravice dosegli pravičnejšo odškodnino, so strasbourški sodniki ustavili. »Zadeva je bila razrešena že na nacionalni ravni,« je ugotovilo sodišče. »Sodišče je zadovoljno s sistemom (odškodninsko shemo, op. p.), ki ga je uvedla slovenska vlada,« so sporočili iz Strasbourga. »Sistem izbrisanim ponuja razumno pričakovanje, da bodo prejeli odškodnino za škodo, ki jim je bila povzročena s sistematičnim kršenjem njihovih pravic.«
Sodišče je odločalo na podlagi svoje pretekle sodbe, s katero je leta 2012 ugotovilo kršitev pravic izbrisanih, v poštev pa je vzelo odškodninsko shemo, s katero država izbrisanim ponuja od 50 do 150 evrov odškodnine za vsak mesec izbrisa. Izbrisani, ki jih še naprej zastopa italijanski odvetnik Andrea Saccucci, so v Strasbourgu zatrjevali, da je takšna vsota prenizka. Ker v času izbrisa niso imeli urejenega nikakršnega pravnega statusa, so bili namreč prikrajšani najmanj za socialno podporo, ki znaša okrog 280 evrov na mesec. Tisti, ki so bili ob zdravje ali ki so bili prikrajšani za izobraževanje in delo, pa so realno izgubili še mnogo več.
Sodišče je v svoji odločitvi sicer poudarilo, da se je naslonilo na oceno odbora ministrov pri Svetu Evrope (v okviru katerega deluje strasbourško sodišče). Ta je že spomladi presodil, da je slovenska odškodninska shema – četudi izbrisanim ponuja precej nižje zneske od tistih, ki jih je prejela šesterica izbrisanih, ki so na sodišču zmagali leta 2013 – ustrezna. Res pa je tudi, je zapisalo sodišče, da morajo izbrisani, če želijo spodbijati višino odškodnin, najprej to storiti na domačih sodiščih.
Krivic: Tožb bo še več
»Vest iz Strasbourga, da sodišče ne bo obravnavalo novih pritožb izbrisanih, nezadovoljnih s 50 evri pavšalne mesečne odškodnine (namesto 250 evrov, dosojenih prvi šesterici v Strasbourgu), za izbrisane nikakor ni tako slaba, kot je videti na prvi pogled,« je odločitev komentiral zastopnik izbrisanih Matevž Krivic. »Slabo zanje je le – a še bolj za državo in njena preobremenjena sodišča –, da bodo zdaj izbrisani pač morali nehati čakati na pričakovano krajšo pot do pravice direktno prek Strasbourga in da bodo zato v naslednjega pol leta, do 17. junija 2017, ko poteče zadnji rok, prisiljeni, tako rekoč po napotku iz Strasbourga, zasuti slovenska sodišča s tožbami.«
Ministrstvo za notranje zadeve je bilo z odločitvijo sodišča pričakovano zadovoljno. »Odločitev sodišča dokazuje, da je sistemsko uredila pravično zadoščenje oziroma povračilo škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva,« so sporočili.
