Izbrisani bodo morali po v petek objavljeni odločitvi ustavnega sodišča še naprej čakati na razrešitev enigme o višini odškodnin. Te je namreč država z zakonom omejila na največ 150 evrov za mesec izbrisa, kar denimo po dvajsetih letih izbrisa znaša 36.000 evrov. V resnici pa je izbrisanim zaradi popolnoma uničenih življenj v nekaterih primerih nastala večja škoda – zaradi izgube zdravja in stroškov zdravljenja, izgube zaposlitve, nezmožnosti šolanja, izgube socialnega varstva… A do realne odškodnine zaradi omejitve izbrisani v Sloveniji ne morejo priti. Za najhujše primere so jo doslej dosegli le v Strasbourgu – prejeli so od 50.000 do 90.000 evrov.
Ustavno sodišče zdaj »bolj striktno«
Nesorazmerje med dejansko škodo in višino odškodnine je kot problem prepoznalo vrhovno sodišče, zato je lani septembra ob obravnavi enega od primerov na ustavne sodnike naslovilo zahtevo za presojo ustavnosti zakona o odškodninah izbrisanih. Ustavni sodniki so se odločili, da zahteve ne bodo sprejeli v obravnavo. Našli so namreč razlog za zavrženje zahteve – ker vrhovno sodišče sodnega postopka ni ustavilo in počakalo na odločitev ustavnega sodišča, temveč je v zadevi že razsodilo in jo vrnilo na prvo stopnjo v ponovno odločanje. Po mnenju nekaterih naših sogovornikov gre pri tem zgolj za »formalnost«, ki bi jo ustavno sodišče lahko spregledalo, če bi o višini odškodnin izbrisanih res hotelo razsojati.
Vrhovno sodišče je v septembrski zahtevi tudi samo »predvidelo« ta zaplet in vnaprej opozorilo ustavne sodnike, da je položaj vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v primerjavi z drugimi sodišči »poseben« in da mu mora biti omogočeno, da hkrati z razreševanjem sodnih primerov na ustavnem sodišču preverja tudi skladnost relevantnih zakonov z ustavo. Vrhovni sodniki so ustavne tudi že opozorili na takšen primer, v katerem je ustavno sodišče – v nasprotju s sedanjim primerom – zadevo sprejelo v obravnavo, ne da bi bila zadeva »zamrznjena«. Toda ta primer se je dogodil že leta 1999 in po naših informacijah naj bi se odtlej na ustavnem sodišču praksa že spremenila.
O višini odškodnin tudi v Strasbourgu
Vrhovni sodniki so sicer prepričani, da je omejitev višine odškodnin protiustavna. Po ustavi ima namreč vsakdo pravico do odškodnine za škodo, ki jo je povzročila država, omejena pa je lahko le, če bi bil zaradi izplačila ogrožen državni proračun. Ko so na notranjem ministrstvu pripravljali zakonsko omejitev višine odškodnin za izbrisane, so izračunali, da bi lahko izplačila skupaj znašala okrog 80 milijonov evrov, po nekaterih ocenah do 130 milijonov evrov. A izkazalo se je, da izbrisanih, ki bi zahtevali odškodnino, sploh ni toliko, zato so vrhovni sodniki prepričani, da so bile ocene o ogroženosti države, ki so botrovale omejevanju odškodnin, pretirane. Doslej je bilo priznanih za nekaj več kot 22 milijonov evrov pavšalnih odškodnin, sodnih zahtevkov, s katerimi naj bi odškodnine presegle zmožnosti države, pa je bilo zgolj nekaj deset; le v dveh primerih je prišlo do odškodnine.
»Vrhovno sodišče, ki protiustavnost neizogibno vidi, si pred njo ne sme zastirati oči,« so vrhovni pisali ustavnim sodnikom. Iz njihovega pisanja je mogoče razumeti, da bi lahko tudi zgolj vrnili primer na prvo stopnjo in bi šele tam (najbrž) prepoznali potrebo po presoji ustavnosti omejitve odškodnin. A vrhovno sodišče je – ločeno od osnovne sodbe – glede na svojo dolžnost varovati »ustavno skladnost sodne prakse« zakon takoj poslalo ustavnemu sodišču. Pričakovati je bilo, so nakazali vrhovni sodniki, da bi, če bi presojo ustavnosti zakona na ustavnem sodišču sprejeli, osnovni postopek ustavilo prvostopenjsko sodišče.
Dejstvo pa je je, da bo ustavno sodišče prej ali slej presojalo ustavnost omejitve odškodnin. Blaž Kovač z Amnesty International Slovenija obžaluje, da se bo vsebinsko odločanje zavleklo v prihodnost. Nekdanji ustavni sodnik in zagovornik izbrisanih Matevž Krivic pa pravi, da »bomo vsi izgubili še kar nekaj mesecev ali celo let, da bo enako zahtevo za presojo ustavnosti znova postavilo še nižje sodišče«. (Krivičevo pismo v celoti objavljamo na strani 13.)
Upravičenost omejitve višine odškodnin naj bi obenem presojali tudi na evropskem sodišču za človekove pravice, kamor je več sto primerov že poslal italijanski odvetnik izbrisanih Andrea Saccucci. Utegne se celo zgoditi, da bodo v Strasbourgu dilemo o višini odškodnin razrešili prej kot v Sloveniji.
