Sojenje nekdanjemu vodstvu Žičnic Vogel zaradi domnevno sporne gradnje štirisedežnic Orlove glave in Brunarica s pomočjo evropskih sredstev se je včeraj na kranjskem okrajnem sodišču nadaljevalo z branjem listinskih dokazov. Ti so tako obsežni, da so imeli odvetniki obtoženih kar nekaj dela pri iskanju odlagalnih površin v sodni dvorani, za ta namen pa jim je sodnica Milena Turuk ponudila kar del svoje mize.
Pri pregledovanju listin iz predkazenskega postopka je odvetnica Anka Kozamernik opozorila na nekatere dokumente, ki služijo kot dokazi, a iz njih ni razvidno, kdaj so bili ustvarjeni oziroma poslani. »To nakazuje na policijski konstrukt in videnje nekega kaznivega dejanja, ki ga v resnici ni,« je poudarila. Pregledali pa so med drugim tudi dokumentacijo o opravljenih in načrtovanih delih pri prenovi žičnic, ponudbe in predračune za gradbena dela, nadzor in žičniško opremo, zapisnike o izboru izvajalcev ter pogodbe za izvedbo del.
Zaupali so nasvetom ministrstva
Sojenje, ki se je po predobravnavnem naroku novembra 2014 z glavno obravnavo začelo šele februarja letos, se bo nadaljevalo konec meseca. Kot je znano, tožilstvo obtoženim očita, da so leta 2007 s spremembo datumov na dokumentih o izvedbi gradbenih del preslepili gospodarsko ministrstvo in prišli do nepovratnih evropskih sredstev. Obtoženi so nekdanji direktor Žičnic Vogel Tomaž Šumi, njegov naslednik Anton Šteblaj, direktor Gorenjske gradbene družbe Branko Žiberna in direktor Projektivnega podjetja Kranj Marjan Markič. Obtožnica zoper Darka Prezlja in Stanislava Remica iz Gorenjske gradbene družbe pa je bila umaknjena.
Obtoženi krivdo zavračajo. Nekdanji direktor Žičnic Vogel Tomaž Šumi je v preteklih obravnavah opozoril, da so napako v postopku naredili na ministrstvu za gospodarstvo, v podjetju pa so se ravnali zgolj po njihovih navodilih. Tako so v prvem razpisu za evropska sredstva po nasvetu ministrstva kandidirali kot srednje veliko podjetje, a do sredstev niso bili upravičeni, ker naj bi bili veliko podjetje. Več sreče so imeli pri ponovnem odpiranju ponudb, ko je bil njihov projekt z ustrezno klasifikacijo velikosti podjetja izbran za sofinanciranje.
Nasprotujoči si obrazci
Za petmilijonsko investicijo so na Voglu prejeli 1,7 milijona evrov nepovratnih sredstev. Štirisedežnici Orlove glave in Brunarica so slovesno odprli konec januarja 2008. Z njima so takrat povprečno starost naprav znižali za dobrih sedem let. Če tega ne bi naredili, bi Vogel čakal propad, podobno kot se je to zgodilo Kaninu, je v enem od preteklih zaslišanj poudaril Marko Podrekar z ministrstva za gospodarstvo, ki je moral načrt nekdanjega vodstva Žičnic Vogel oceniti z ekonomskega vidika. »Investicija je bila nujna in ekonomsko upravičena,« je dejal.
Sojenje pa se je doslej vrtelo tudi okoli vprašanja, ali se dela na Voglu niso začela prezgodaj, torej še preden je vodstvo prejelo sklep o sofinanciranju projekta. Tako Šumi kot zagovorniki preostalih obtoženih so opozorili, da dokumenti ministrstva niso enotni – eni dela dovoljujejo po oddaji vloge za razpis, drugi pa šele po izdanem sklepu o sofinanciranju. To je potrdila tudi vodja sektorja za turizem na ministrstvu za gospodarstvo Mojca Paternoster Stich in dejala, da je pri internem obrazcu, ki je začetek del dovoljeval takoj po oddaji vloge, očitno prišlo do napake. Za evropske projektne namreč po njenem velja splošno pravilo, da investitor lahko pred izdajo sklepa zgolj izbere izvajalca in izvede pripravljalna dela, vendar ta ne smejo biti del projekta.
