Zdravniki stavke za zdaj niso zaostrili, nadaljevali pa jo bodo. Tako so se odločili v dobro bolnikov pa tudi »pogajalskega procesa,« so pojasnili v sindikatu Fides. Svoje delo stavkajoči tako še naprej omejujejo na 40 ur na teden, kar pa je že povzročilo množično odpadanje operacij in pregledov.
V pogajanjih z vladno stranjo zdravniki medtem ciljajo vse više. Vladi so postavili zahtevo po izstopu iz enotnega plačnega sistema, ki danes zamejuje dohodke javnih uslužbencev.
Odločitev, ki zahteva več kot dve uri
Ne gre torej več le za odpravljanje stropa 57. plačnega razreda, ki je doslej zamejeval plače zdravnikov. To pomeni tudi, da se ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc z zdravniki ne bo več mogla pogajati sama. Včeraj je s Fidesovo zahtevo seznanila premierja Mira Cerarja in ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja. Zdravnikom v vladi za zdaj niso ugodili, prav tako pa jih niso zavrnili. »Vlada takšne odločitve ne more sprejeti v dveh urah,« so ugotavljali na ministrstvu za zdravje. V Fidesu se strinjajo, da je pred njo težka odločitev.
Denar za višje plače bo morala iskati vlada
Rezultat včerajšnjih pogajanj je bil sicer negotov vse do večernih ur. »Oboji imamo interes, da stavke ne zaostrimo. Že to bi bil velik uspeh,« je še pred odločitvijo, da bodo zdravniki za zdaj stavkali v nespremenjeni obliki, ocenil predsednik Fidesa Konrad Kuštrin. Če bi stavko z današnjim dnem zaostrili, bi zdravniki svoje delo omejili na zdravljenje, k kateremu jih zavezuje zakonodaja, na primer na obravnave otrok in starejših bolnikov.
Vsi so si želeli dogovora s stavkajočimi zdravniki, je poudaril v. d. generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj, »a ne za vsako ceno«. Prihodnje leto v zdravstveni blagajni ne bo rezerve, ki bi omogočala zvišanje dohodkov zaposlenih v zdravstvu, ugotavlja. Da se ne bi z izpolnjevanjem zahtev sindikatov zmanjšala dostopnost zdravljenja za paciente, bo treba poiskati nove finančne vire. Najverjetneje v državnem proračunu, je opozoril Sušelj. »Prav bi bilo tudi, da bi dodatna sredstva, porabljena za plačevanje zdravnikov, pomenila dodaten čas za bolnike.« Izračunov, koliko dodatnega denarja bi prihodnje leto potrebovali za izpolnjevanje zahtev zdravnikov, sicer še niso pripravili, je dodal.
Pričakovati je tudi zahteve medicinskih sester in drugih zaposlenih v zdravstvu. V republiškem odboru Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, kjer so se že prejšnji teden preimenovali v stavkovni odbor, pozorno spremljajo dogovarjanje Fidesa z vlado. »Tudi mi imamo vsa oprijemališča za zaostritev, če se bomo tako odločili,« je dejala Jelka Mlakar, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Tudi v tem sindikatu pričakujejo boljše plačilo, dodatne zaposlitve in nagrajevanje posebej obremenjenih medicinskih sester.
