Včerajšnji ponovni poskus dogovora med predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja se je znova končal neuspešno. Kot je po petih urah pogajanj povedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar, so sindikati vztrajali, da se do njihovega zadnjega predloga opredeli vlada, kar bo ta storila danes.
Od njene odločitve bo odvisno, kakšni bodo nadaljnji koraki in kakšna bo usoda interventnega zakona. Parlamentarni odbor za notranjo politiko, ki naj bi obravnaval predlog interventnega zakona o ukrepih v javnem sektorju za prihodnje leto – ta podaljšuje vse ukrepe še za leto dni – bo zasedal danes ob 23. uri.
Vlada se je sindikatom približala, a ne dovolj
Vlada je včeraj pogajalsko skupino pooblastila za nadaljevanje pogajanj in iskanje rešitve, s katero bi preprečili sprostitev še preostalih varčevalnih ukrepov v skupni vrednosti 215 milijonov evrov. Če je nekaj časa kazalo, da se pogajalci približujejo, pa na koncu ni bilo tako.
Potem ko je vlada prejšnji ponedeljek popustila glede potrebnega soglasja sindikatov pri ključnih spremembah plačne zakonodaje ter za prihodnje leto zvišala regres tistim, ki ga še ne prejemajo v višini minimalne plače, za 55 evrov in umaknila ukrep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi javnim uslužbencem, ki izpolnijo pogoje za upokojitev, je tokrat stopila še korak dlje. Plače bi se po novem predlogu znova usklajevale z inflacijo, napredovanja bi bila vsako leto decembra, premije za dodatno pokojninsko zavarovanje pa bi v prvih šestih mesecih 2017 znašale 20, v drugem polletju pa 25 odstotkov polnega zneska – letos so v prvem polletju dosegale 10, v naslednjih treh mesecih 15 in v zadnjem četrtletju 30 odstotkov.
Sindikati zahtevali vrnitev plač v čase pred Zujfom
Vladni pogajalci so zavrnili zahtevo sindikatov glede izplačevanja redne delovne uspešnosti – v prihodnjem letu v višini 0,5 odstotka plačne mase, v letu 2018 na 1 odstotek in v letu 2019 na 2 odstotka, prav tako pa tudi zvišanje izplačila dodatnega pokojninskega zavarovanja v prihodnjem letu na 30 odstotkov, v letu 2018 pa na 60 odstotkov ter izplačila polnih premij v letu 2019. Neuspešna sta bila tudi zahteva po vrnitvi plač na raven pred 8-odstotnim znižanjem v letu 2012, do leta 2021, ter predlog Sviza, da bi se regres za javne uslužbence z najnižjimi plačami do vključno 19. plačnega razreda zvišal na 1000 evrov bruto. Minister za javno upravo Koprivnikar je v zadnjem tednu večkrat zanikal očitke, da vlada rešuje finančni položaj na plečih javnih uslužbencev, in opozoril, da se je letos strošek dela javnega sektorja zaradi sproščanja varčevalnih ukrepov že povečal za 200 milijonov evrov, že letos realizirana sprostitev znižane plačne lestvice in napredovanja pa pomeni povečanje še za 110 milijonov evrov.
