Poleti je javnost razburila informacija, da želi vlada oziroma ministrstvo za delo uzakoniti nov razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, in sicer zaradi pomanjkanja zaupanja oziroma medsebojnega neujemanja. Sindikati predlogu ostro nasprotujejo in opozarjajo, da bo v primeru uzakonitve tega predloga sledila splošna stavka. Zveza svobodnih sindikatov je ministrstvo pozvala, naj iz strateškega dokumenta »Za dostojno delo« predlog nemudoma umakne, sicer ga bodo izpodbijali na referendumu. Sindikalisti se sicer bojijo za usode delavcev, ki bi bili prepuščeni razpoloženju svojih šefov, do zdaj pa so bili zaradi nezaupanja razrešeni nekateri menedžerji in veliko jih je bilo nato s tožbo uspešnih na sodiščih.
Menedžerji dobivajo tožbe
S tožbami zaradi razrešitve zaradi izgube zaupanja so bili do zdaj na sodiščih vsaj na prvi stopnji že uspešni Gregor Veselko in Gašpar Gašpar Mišič, nekdanja prva moža Luke Koper, Mateja Duhovnik z Darsa in Matjaž Rakovec iz Zavarovalnice Triglav. Rakovec je od zavarovalnice terjal več kot polmilijonsko odškodnino in vrnitev na delovno mesto predsednika uprave. Delovno sodišče je sredi avgusta pritrdilo odločitvi višjega sodišča, vendar je Zavarovalnica Triglav napovedala pritožbo. Najnovejši primer pa je včerajšnja odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča o ničnosti razrešitve Boštjana Averja z mesta šefa Vzajemne oktobra 2009. Aver je od zdravstvene zavarovalnice zahteval 353.000 evrov odškodnine. Neuradno je slišati, da je podlaga za odškodnino podana, a višina še ni določena. Iz Vzajemne so sporočili, da se bodo na sodbo pritožili in navedli, da sta proti Averju odprta še dva postopka, skupni zahtevek znaša kar 1,3 milijona evrov. Kar nekaj družbam torej grozijo tožbe, ki se bodo merile v milijonih, ker so menedžerje razrešile zaradi izgube zaupanja. Za delavce bi bili ti zneski nižji, vprašanje pa je tudi, ali bi sploh imeli možnost svojo pravico iskati na sodišču, če bi bil tak predlog uzakonjen.
Lovenjak: Menedžerji tega ne bi zlorabili
»Če prav razumem nasprotnike predloga, njihovo nasprotovanje izvira iz strahu pred zlorabami. Tudi meni so se najprej prikazali prizori iz ameriških filmov, ko besen šef zakriči 'Odpuščen si!' in pokaže vrata delavcu. In ker je splošno mnenje o menedžerjih oziroma lastnikih tudi pri nas precej negativno, me ne čudi strah, da bi menedžerji takšen razlog takoj pograbili in odpustili polovico zaposlenih oziroma odpuščali, ko sem jim pač zazdi,« pravi Damir Lovenjak, direktor podjetja Coface Slovenija, ki sicer idejo o poenostavitvi odpuščanja podpira. Prepričan je, da potrebujemo prožnejše načine odpuščanja, kot jih imamo zdaj. Strah pred zlorabami pa je po njegovem neupravičen. »Nikoli ne bi zlorabil lažjega odpuščanja, ker je preprosto preveč stroškov z iskanjem in uvajanjem novih kandidatov. Vsak, ki je že opravil celotni postopek iskanja novega sodelavca, ve, da to vzame veliko časa in energije. Še huje pa je, da ne moreš biti prepričan, da bo novi sodelavec boljši od predhodnega. Tega zagotovila ni,« pravi Lovenjak. Dodaja, da brez zaupanja težko vzdrži kakršna koli zveza, da je zaupanje temelj odnosov.
Določena naj bo višja odpravnina
Da je pomanjkanje zaupanja že zdaj večkrat razlog za odpovedi delovnih razmerij, ugotavlja tudi Maja Fesel Kamenik, direktorica svetovalnega podjetja HRM, kjer se ukvarjajo tudi z optimizacijo kadrov in postopki odpovedi. »Lahko se skrivamo za razlogi, kot so na primer slabši poslovni rezultati ali reorganizacija dela znotraj podjetja. Vendar gre pri tem za metanje peska v oči. Večinoma je dejanski razlog za odpuščanje prav nezaupanje,« pravi. Zato predlog ministrstva tudi podpira. »Bolje je reči zaposlenemu, da mu ne zaupam, kot pa da je nesposoben,« meni Kamenikova. Hkrati priznava, da bi lahko pri tovrstnem odpuščanju prihajalo do zlorab. »Prav zato je treba utemeljiti razloge za odpuščanje zaradi nezaupanja. Torej, kaj je delodajalec storil za vzpostavitev zaupanja in zakaj ga je delavec porušil,« pravi. Če gre za odpoved brez utemeljitve, lahko menedžerji prihranijo tudi veliko časa. »Danes namreč vemo: če je odpoved delovnega razmerja nezakonita, potem delodajalec zaposlenega ne dobi več nazaj. Znane so tudi primerne odškodnine za nezakonito odpoved – gre za okoli 10.000 evrov ali šestkratnik plač. Zato bi lahko določili kompromisni predlog, in sicer da bi delavec za odpoved zaradi nezaupanja prejel višjo odpravnino kot v primeru odpovedi zaradi drugih razlogov,« meni Kamenikova. Tako bo delodajalec dobro premislil, ali bi se postopek nadaljeval pred sodiščem.
Na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da strokovna komisija ekonomsko-socialnega sveta nadaljuje razpravo o različnih predlogih in ukrepih socialnih partnerjev ter da delovna skupina obravnava tudi strateški dokument »Za dostojno delo«. »Po koncu dela bo celotni nabor ukrepov iz strokovne razprave predstavljen širši javnosti in socialnim partnerjem. Ti bodo o konkretnih ukrepih in sprejemu ponovno razpravljali na ekonomsko-socialnem svetu,« napovedujejo na ministrstvu. Na konkretno vprašanje, kdaj bi lahko predlog o odpuščanju zaradi pomanjkanja zaupanja predvidoma začel veljati, odgovora nismo dobili.
