Ministrstvo za finance, računsko sodišče in Banka Slovenije se še vedno niso poenotili o vsebini zakona o centralni banki, natančneje o obsegu revizije, ki jo bodo lahko v nadzorniku bančnega trga opravljali državni revizorji. Omejitve določa predvsem Evropska centralna banka (ECB), a če jim na ministrstvu večinoma prikimavajo, se na računskem sodišču, kjer so jim vrata centralne banke zdaj zaprta, z revizijo zgolj poslovnih rezultatov centralne banke ne bodo zadovoljili.
ECB: Lahko bi, a z vrsto varoval
O tem, kakšna naj bo normativna ureditev, da bo zagotovljena nedvoumna revizijska pristojnost računskega sodišča nad poslovanjem centralne banke, se vse tri strani pogajajo že vse leto. O neodvisnosti Banke Slovenije piše ECB slovenskim organom medtem že veliko dlje. Poskusi, da bi centralno banko pod drobnogled vzelo računsko sodišče, se namreč pojavljajo že dlje časa, a predlogi, kot ugotavljajo v Frankfurtu, tudi »ob upoštevanju pomislekov, ki jih je podala ECB, zlasti glede varstva neodvisnosti centralnih bank«, niso bili sprejeti. Predlog sprememb zakonodaje je skupina poslancev med drugim pripravila leta 2014, leto kasneje celo dvakrat, a so v ECB ponovili, da revidirajo centralne banke zunanji revizorji.
Dodali so, da bi bilo načeloma mogoče, da se računskemu sodišču podelijo pristojnosti glede dejavnosti nacionalne centralne banke, vendar pa bi za takšne pristojnosti morala veljati številna varovala za neodvisnost centralnih bank. Obseg nadzora bi moral biti jasno opredeljen, ne bi smel posegati v aktivnosti zunanjih revizorjev, v skladu z institucionalno neodvisnostjo centralne banke pa ji računsko sodišče ne bi smelo dajati navodil, ne bi smelo posegati v njene naloge, ki se nanašajo na evropski sistem centralnih bank, poleg tega bi morala biti revizije opravljena na nepolitični in izključno profesionalni osnovi, naštevajo.
Računskemu sodišču zmanjkuje potrpljenja
»Vse vpletene strani se strinjajo, da mora obseg revizije spoštovati omejitve, ki jih določa pravo EU in na katere opozarja ECB,« pojasnjujejo na ministrstvu. »Prav tako menimo, da predmet nadzora računskega sodišča ne morejo biti odločitve, ki so predmet sodne presoje,« so dodali in pojasnili, da mislijo pri tem na primer na odločbe Banke Slovenije, izdane v postopku nadzora nad banko.
Tudi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel se strinja, da ne morejo dajati navodil ali nalagati popravljalnih ukrepov, saj bi to pomenilo, da vodijo monetarno politiko. O podrobnosti predloga sprememb zakona ni želel govoriti, je pa pojasnil, da se še vedno razhajajo pri vprašanju, ali bodo imeli državni revizorji pristojnost pregledati zgolj poslovanje Banke Slovenije ali tudi izvajanje njenih nadzornih funkcij. »Če je namen ugotoviti, koliko so odšteli za prenovo veže, lahko to naredi državni zbor sam,« je dejal. Naj omenimo, da je prenova po dostopnih podatkih stala nekaj manj kot 800.000 evrov.
In v kateri fazi je trenutno usklajevanje? »Ministrstvo je sledeč opravljenemu usklajevanju spremenjeno verzijo predloga zakona poslalo računskemu sodišču, ki je imelo določene predloge sprememb. Ministrstvo je sledeč tem predlogom osnutek predloga zakona še popravilo in poslalo v ponovni pregled Banki Slovenije. Predlog zakona bo po prejemu odziva Banke Slovenije ponovno poslan na ECB,« se glasi odgovor finančnega ministrstva, iz katerega je sklepati, da dogovor ni ravno tik pred sklenitvijo. Na računskem sodišču nad novim krogom pogajanj niso navdušeni, saj, kot je dejal Vesel, niso na tržnici. »Če se ne uskladimo, bo moral odločiti državni zbor,« je še dodal Vesel.
