Deset točk ima povzetek revizijskega poročila o pravilnosti poslovanja Mestne občine Maribor, v katerem so naštete vse ključne nepravilnosti in kršitve zakonskih predpisov, zaradi katerih je računsko sodišče občini izreklo negativno mnenje.
Peta točka povzetka, ki opisuje protipraven interni posel z Mariborskim vodovodom, dokazuje pravilnost izsledkov novinarskih preiskav, ki smo jih lani opravili na Dnevniku. Aprila 2015 smo razkrili posle, ki jih je občina oddala javnemu podjetju Mariborski vodovod, pretežni del teh naročil pa je brez razpisa pristal v zasebnih družbah Indrast, Tinag in Izkop. Danilo Burnač, direktor Mariborskega vodovoda, je te daj zanikal kakršno koli nepravilno ravnanje. Vztrajal je, da Mariborski vodovod posluje v skladu z zakonodajo.
Dogovorjeni posli z izbranci
»Javno naročilo je občina oddala javnemu podjetju po pravilu 'in-house', čeprav za to niso bili izpolnjeni vsi pogoji,« pa so zdaj ugotovili revizorji. Pod drobnogled so vzeli interne pogodbe za obnovo vodovoda in gradnjo črpališč, na podlagi katerih je občina plačala javnemu podjetju 458.580 evrov. Kar 327.758 evrov je zatem steklo iz vodovoda na račune omenjenih treh podizvajalskih podjetij. Posle v višini dobre tretjine tega zneska je Mariborski vodovod oddal v nasprotju s pravili javnega naročanja, trdi računsko sodišče.
Javno podjetje z izjemno enega primera ni opravilo javnega razpisa za izbor podizvajalcev, temveč je naročilo oddalo z zbiranjem treh ponudb. K oddaji ponudb je v vseh primerih povabilo iste tri ponudnike: Indrast, Izkop in Tinag. Revizorji so ugotovili celo to, da so bili nekateri posli dogovorjeni vnaprej, saj so na vodovodu razpolagali z natančnimi predračuni, še preden so sploh uradno zaprosili za ponudbe izbrane trojice podizvajalcev.
V nasprotju z zakonodajo je bilo tudi to, da je Mariborski vodovod razdrobil investicijo v zamenjavo cevovoda, s čimer je znižal vrednost posla in se s tem izognil izvedbi javnega razpisa. »Ravnanje javnega podjetja Mariborski vodovod pri sklepanju pogodb s podizvajalci kaže na to, kako lahko interne pogodbe brez ustreznega občinskega nadzora vodijo v izogibanje pravilom javnega naročanja,« opozarjajo revizorji.
Direktor Burnač oporeka mnenju računskega sodišča in vztraja, da so ravnali zakonito. »Delamo po specialnem zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem in poštnem področju,« je zatrdil včeraj.
Ugodnosti za Fištravčeve ključne sodelavce
Med odmevnejše ugotovljene protipravnosti, ki so nanizane v mnenju računskega sodišča, sodi še denarno nagrajevanje najožjih sodelavcev župana Andreja Fištravca. V letu 2014 je občina za povečan obseg dela izplačala 116.970 evrov, sedem uslužbencev pa je to dodatno plačilo prejemalo vse mesece v letu. Trem javnim uslužbencem – med drugim županovi asistentki Simoni Partlič – je občina naložila dela zunaj delovnega časa, denar pa jim je izplačala kot delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. »Povečan obseg dela mora javni uslužbenec opraviti v okviru rednega delovnega časa,« razlagajo revizorji.
Sporno je tudi izplačevanje 20-odstotnega dodatka za stalno pripravljenost. Med tistimi, ki ga vseskozi prejemajo že od leta 2013, je po poročanju Večera tudi Partličeva. Fištravčevi ji na ta način »popravljajo« mesečno bruto plačo, ki znaša približno 800 evrov in je posledica njene nizke formalne izobrazbe. »Občinska uprava izvaja naloge, ki niso takšne narave, da jih ne bi bilo mogoče predvideti vnaprej. In tudi niso tako nujne, da bi bila za njihovo izvedbo potrebna skoraj stalna dosegljivost javnega uslužbenca,« negospodarno prakso Fištravčevih kritizira računsko sodišče.
Že tri leta ima občina nezakonit poslovni odnos z »županom v senci«, Fištravčevim zunanjim svetovalcem Markom Kovačičem. Prosluli podjetnik s srednješolsko izobrazbo ni zaposlen na občini, čeprav ima njegovo službovanje elemente delovnega razmerja. Občina je s Kovačičem v letu 2014 sklenila kar osem podjemnih pogodb v skupni vrednosti skoraj 23.000 evrov, sklepanje teh pogodb pa skoraj neprekinjeno traja že od avgusta 2013.
»S podjemno pogodbo se podjemnik zaveže opraviti določen posel za naročnika. Po opravljenem poslu se pogodba konča in ne gre za kontinuirano opravljanje dejavnosti,« protipravnost takšnega veriženja pogodb utemeljuje računsko sodišče, ki od Mestne občine Maribor terja odzivno poročilo s spiskom ukrepov, s katerimi bodo odpravili vse ugotovljene nepravilnosti.
»Precejšen del poslovanja, zlasti na področju urejanja avtorskih in podjemih pogodb, kot tudi na področju in-house naročil, je bil že urejen skladno z ugotovitvami računskega sodišča,« zagotavljajo v mariborskem županstvu.
