V celotno zmešnjavo so vmešani tudi slovenski klubi. Helios kot državni prvak nastopa v Fibini ligi prvakov, ki ima neposrečeno ime, saj je v resnici tretjekakovostno evropsko tekmovanje. Olimpija nastopa v drugokakovostnem evropskem pokalu, a ima zaradi tega peklenski ritem tekem, saj sta tu še liga ABA in državno prvenstvo. Ob tem, da klub zaradi tega prejme od Mestne občine Ljubljana okoli 350.000 evrov in okoli 30.000 evrov letos prvič tudi od televizijskih pravic, pa nastopanje v Evropi zahtevajo tudi sponzorji. Zanimivo, da isti sponzorji, med katerimi so podjetja v dobrem finančnem položaju, puščajo, da klub iz leta v leto bolj životari, njegovo zaradi zgodovine dobro ime pa je vse bolj oblateno. Vlagajo ravno toliko, da klub ne ugasne, a to nima več nikakršnega smisla, kar jasno kažejo tudi navijači, ki jih je vsako sezono manj.
S pomočjo pred leti najetega in kasneje poplačanega kredita v višini okoli 3,8 milijona evrov so klub obdržali pri življenju. Če niso pripravljeni poravnati še preostalega dolga, ki roko na srce pri znesku 1,9 milijona evrov (ta bi bil ob pravičnih poravnavah zagotovo še nižji) ne bi smel predstavljati prevelikega zalogaja, je bolje, da dvignejo roke, pa čeprav bi to pomenilo, da so precej denarja zmetali dobesedno v smeti. Trenutna Olimpija namreč ne koristi nikomur in ne zanima praktično nikogar več.
