Število ljudi s sladkorno boleznijo se hitro povečuje po vsem svetu, ne samo v Evropi. V Evropi so s tem povezani staranje prebivalstva, neugodne spremembe življenjskega sloga, okolje. Nismo več dovolj telesno dejavni, raje se peljemo z avtom, kot da bi hodili, imamo veliko obveznosti, kar nam povzroča stres, namesto da bi si hrano pripravljali sami, raje posežemo po že pripravljeni hrani. Težava je poleg ozaveščenosti ljudi tudi kronična narava bolezni. Naravnani smo tako, da se nam zdijo pomembnejše bolezni, ki so akutne in pri katerih je potrebna kratkoročna finančna podpora, pri kroničnih boleznih, kot je sladkorna bolezen, pa je potrebno dolgoročno načrtovanje in seveda so potrebne tudi dolgoročne investicije.
Tudi pristop k obravnavi kroničnih bolezni je drugačen kot pristop k obravnavi akutnih bolezni. V središču obravnave mora biti bolnik; prav tako niso dovolj samo zdravila in način zdravstvene obravnave, pristop mora biti celosten, na več ravneh družbe. Pri sladkorni bolezni to pomeni, da ni dovolj, da ljudi zgolj spodbujamo k zdravemu prehranjevanju in telesni dejavnosti, poskrbeti moramo tudi za ustrezno urbanistično načrtovanje, ki bo ljudem omogočalo gibanje, na delovnih mestih morajo zaposlene spodbujati k rednemu gibanju, v šolah morajo učencem za malico in kosilo zagotavljati zdravo hrano. Če ljudem priporočate, naj se zdravo prehranjujejo, jim mora biti zdrava hrana tudi dostopna… Skratka, zagotoviti morate, da bo okolje, v katerem ljudje živijo in delajo, spodbujalo zdrave izbire. Ne morete ljudem reči zgolj, naj živijo bolj zdravo.
Glede na naraščanje števila sladkornih bolnikov pri tem kot družba očitno nismo uspešni. Kako to?Ni tako preprosto, kot se morda sliši. Vse to od ljudi zahteva spremembo vedenja. Če ljudem rečete, naj uživajo manj hrane z dodanim sladkorjem, morajo biti na voljo zdrave in finančno dostopne zamenjave, in to dolgoročno. Pred leti sem se pogovarjala z gospo iz industrije sladkih pijač, ki je rekla, da njeno podjetje lahko zmanjša vsebnost sladkorja v pijačah, a druga podjetja tega ne bodo storila, potrošniki se bodo obrnili h konkurenci in podjetje bo izgubilo tržni delež. Poskrbeti morate za celo vrsto stvari, ki omogočajo, da se ljudje lažje odločajo za zdrave izbire. Otroke lahko v šoli učite o zdravi prehrani in zdravem življenjskem slogu, a ko gredo domov, bi morale tem načelom slediti tudi njihove družine. Če otrok jé doma drugače, kot ga učijo v šoli, uspeha ne bo.
Ali se sploh zavedamo, kakšno škodo povzroča sladkorna bolezen? V Atlasu sladkorne bolezni, ki ga vsaki dve leti pripravi IDF, je podatek, da je lani za sladkorno boleznijo v svetu umrlo pet milijonov ljudi, kar je več, kot jih je umrlo zaradi aidsa, tuberkuloze in malarije skupaj.Število umrlih je verjetno še večje, saj veliko ljudi umre zaradi srčno-žilnih bolezni in kot vzrok smrti zabeležijo infarkt, a morda so ti ljudje imeli sladkorno bolezen, ki je povzročila zaplet. Veliko teh smrti lahko pripišemo sladkorni bolezni.
V Sloveniji to pomeni 1500 smrti, kar je toliko, kot jih zahtevata dve izmed najpogostejših onkoloških obolenj, pljučni rak ter rak na danki in debelem črevesju skupaj.Sladkorna bolezen je, tako kot rak, sistemska bolezen, ki vpliva na vse organe, skozi katere se pretaka krvi: ledvice, oči, stopala, srce, ožilje… Bolniki pogosteje kot drugi doživijo možgansko kap in srčni infarkt, veliko jih trpi zaradi zapletov sladkorne bolezni. Po drugi strani bi lahko te težave preprečili. Imamo znanstvene dokaze, da lahko preprečimo diabetes tipa 2, za katerim zboli 90 odstotkov sladkornih bolnikov. Imamo dokaze, da lahko preprečimo zaplete sladkorne bolezni oziroma natančneje breme teh zapletov za bolnika. Eden od zapletov je retinopatija, okvara oči, zaradi katere lahko bolnik oslepi. Danes na žalost še ne moremo preprečiti nastanka retinopatije, lahko pa preprečimo napredovanje zapleta, tako da ne vpliva na kakovost bolnikovega življenja.
To je pomembno tudi s finančnega vidika: sladkorna bolezen zelo veliko stane in če preprečimo zaplete in breme te bolezni za bolnike, katerih reševanje zahteva največji finančni vložek – tako pri zdravstveni obravnavi zapletov kot tudi širše, saj človek, ki izgubi vid zaradi sladkorne bolezni, ne more delati –, ima to neposreden finančni učinek. Vse to bi lahko preprečili, žal pa dokazi, ki jih je zagotovila znanost, niso preliti v dejansko življenje. Za to sicer obstaja velika pripravljenost, veliko imamo deklaracij, resolucij in drugih dokumentov o obvladovanju sladkorne bolezni, vendar niso ustrezno prevedeni v prakso in zapisano prevečkrat ostaja samo črka na papirju.
Omenili ste, da ima 20 od 28 članic EU že nacionalne načrte za obvladovanje sladkorne bolezni.Ne razumite me narobe: seveda je zelo pomembno, da te načrte imamo in že priprava in sprejetje nacionalnega načrta zahteva veliko truda. Vendar bi temu morala slediti tudi uspešna uveljavitev, za to pa potrebujete spremljanje napredka in proračun, ki podpira začrtane dejavnosti. Ko smo pri IDF vprašali vlade držav oziroma članice zveze, kako spremljajo izvajanje dejavnosti, nam večinoma niso mogli odgovoriti. Podobno je bilo pri vprašanju, ali je zagotovljen proračun za izvajanje predvidenih dejavnosti.
Ali morda poznate stanje v Sloveniji?Že nekaj let imate nacionalni načrt za obvladovanje sladkorne bolezni. Imate dober sistem povračil stroškov za zdravila za vse sladkorne bolnike in oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1. Slišala pa sem, da testni lističi za merjenje sladkorja v krvi bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2, ki se zdravijo s tabletami in dieto, niso dosegljivi na stroške zdravstvenega zavarovanja. Če želite preprečevati zaplete bolezni, morate omogočiti bolnikom, da sami preverjajo raven sladkorja v krvi. Ogromno študij je potrdilo, da je nadzor nad glukozo zelo pomemben. Kako naj bolnik nadzoruje krvni sladkor, če mu testni lističi niso dostopni? Če bolniku zadošča zdravljenje z zdravili, to ne pomeni, da je raven sladkorja v krvi urejena in je ni treba preverjati.
Slovenske bolnike sem vprašala, kaj lahko naredijo, če si ne morejo privoščiti nakupa testnih lističev. Odgovorili so, da lahko krvni sladkor preverjajo pri osebnem zdravniku. Bolnikom z dobro urejeno boleznijo priporočamo, da krvni sladkor preverjajo vsaj enkrat ali dvakrat na teden. Kako naj bolnik, ki je zaposlen, dvakrat na teden odide k osebnemu zdravniku na preverjanje krvnega sladkorja? Bolnik živi z boleznijo 24 ur na dan, sredi noči lahko doživi hipoglikemijo (nenaden padec krvnega sladkorja, op. a.), kako naj preveri sladkor, če nima testnih lističev? V Sloveniji izvajate veliko dobrih projektov, zato me je to zelo presenetilo.
Lahko poveste še kaj spodbudnega v povezavi s sladkorno boleznijo?Čeprav številke govorijo drugače, sem optimistična, saj imamo veliko priložnosti, da bolezen preprečimo. Če že zbolite, pa lahko preprečimo zaplete in lahko živite zdravo življenje z diabetesom. Zato je potrebna ozaveščenost o bolezni, saj veliko ljudi, ki so že zboleli, tega ne ve, ozaveščenost o zapletih bolezni, o preventivi, naravi bolezni. Ljudje vidijo predvsem slabe primere in ko zbolijo, se ustrašijo, da bodi oslepeli, končali na dializi, da jim bodo amputirali ude.
A vedeti morajo, da to ni nujno njihova usoda. Veliko je stvari, ki jih lahko naredimo, da preprečimo bolezen in njene posledice. Pomembno je, da dobro voljo in pripravljenost spravimo v življenje in zagotovimo dovolj denarja. Civilna združenja pa morajo skrbeti, da je ta tema neprestano na političnem dnevnem redu, saj odločevalci prihajajo in odhajajo, bolniki pa s svojo boleznijo živijo do konca življenja.
