Nimamo predpisano, kdaj se je treba upokojiti, zaposleni lahko delajo, kakor dolgo želijo. Smo tudi zelo prilagodljivi in cenimo prispevke vseh zaposlenih. Mnogi si želijo ostati zaposleni, a delati krajši delovni čas. V večini primerov je to mogoče urediti. Če lahko zagotovimo, da se delo za paciente opravi, se lahko pogovarjamo o fleksibilnosti delovnega časa, deljenju delovnega mesta, torej da eno delovno mesto opravljata dva posameznika, o krajšem delovniku in drugih prilagoditvah.
Rekli ste, da na kliniki cenite prispevke vseh zaposlenih. Kako to občutijo?Klinika Mayo je vedno izbrana med podjetja, za katera je najbolje delati. Zgradili smo na primer Center zdravega življenja, ki je na voljo našim zaposlenim in njihovim partnerjem, študentom, prostovoljcem in upokojenim. Zelo malo podjetij je naredilo kaj podobnega. Prav tako izvajamo veliko programov, s katerimi skušamo izboljšati zdravje zaposlenih, njim in družinam ponujamo zdravstveno oskrbo, varstvo otrok, nadomestila za nezmožnost za delo... Zaposleni so naša največja dobrina, podjetje brez njih ne more delovati in bilo bi zelo neumno, če zanje ne bi skrbeli. To nam uspeva, tako z vidika plač, raznih nadomestil in ugodnosti kot z vidika, da zaposleni čutijo, da podjetje skrbi za njihovo dobrobit.
Kaj zaposlenim ponuja Center zdravega življenja?To ni tipični fitnes center, saj ponuja veliko dejavnosti in storitev. Vsak dan ga obišče okoli 2500 ljudi, ki pridejo, da se razgibajo, najedo, na skupno delo ipd. V centru je zaposlenih 80 ljudi, a to niso samo trenerji fitnesa, ampak tudi fiziatri in drugi specialisti za gibanje, promocijo zdravega načina življenja, dietetiki..., ki pomagajo pri vadbi in izvedbi programov. Ponujajo različne programe: zmanjševanje stresa, zdrava prehrana, hujšanje, optimiziranje vadbe, duhovnost, druženje... Razvili smo tudi nov model zdravstvene oskrbe: če osebni zdravnik vidi, da je pacient debel, ima metabolični sindrom, bolečine v hrbtu, je depresiven in podobno, mu lahko reče, da mora shujšati in se več gibati, a to ni dovolj. Zdravniki naših zaposlenih lahko takega pacienta napotijo v center. Tam naredijo celovito oceno stanja in predlagajo, kakšen program bi bil zanj najboljši: skupinska ali individualna vadba, morda potrebuje samo nekaj usmeritev, tečaj iz prehrane, program zmanjševanja stresa... Ti podatki so potem zajeti tudi v zdravstvenem kartonu pacienta in tudi zdravnik vidi, kaj se dogaja. Zdravnik in vadbeni trener sta tako del istega tima in sodelujeta pri obravnavi pacienta. Temu rečemo integracija zdravja in zdravstvene oskrbe. To je naša inovacija in smo nanjo ponosni.
Kako še skrbite za zdravje na delovnih mestih?Zelo evidentno je, da vodstveni kader podpira in tudi živi zdrav življenjski slog. Imamo program Šampioni za zdravje: izvajajo ga prostovoljci z različnih oddelkov, ki se trudijo za zdrav način življenja navdušiti tudi sodelavce. Če se sprehajate po bolnišničnem kompleksu, vidite povsod sporočila za zdravo življenje, v bistrojih ponujajo zdrave obroke... Imamo na primer kampanjo za uporabo stopnic: ob vsakem stopnišču plakati opominjajo, da vsak korak šteje, tudi tisti, ki ga naredimo na stopnicah, namesto da se peljemo z dvigalom. Veliko je načinov, kako lahko vplivamo na življenjski slog zaposlenih.
Kako to počnete s programom 12 navad zelo zdravih ljudi?To je eden od mnogih internetnih programov, ki smo jih razvili za naše zaposlene. Najprej smo raziskali, kakšne so navade ljudi, ki so zdravi ali zelo zdravi. Tako smo sestavili seznam 12 navad, ki ljudi delajo zadovoljne v njihovi koži, da bolje živijo, se bolje počutijo, so bolje videti in se trudijo ostati zdravi. Zaposleni, ki sodelujejo, dobijo e-sporočilo, s katerim jih opomnimo, kaj bi lahko naredili na primer glede telesne dejavnosti, čez nekaj dni dodamo nekaj več informacij, na primer kje je lokalna ponudba telesne dejavnosti in tako naprej. Sami se odločijo, ali bodo te podatke uporabili ali ne. Prav tako jih povsod spremljajo plakati, ki opominjajo, da je teh 12 navad res pomembnih za zdravje. Program lahko uporabimo v vseh podjetjih in na različne načine. Prilagodili smo ga na primer za bolnike z rakom, ki najprej vprašajo, kaj lahko naredijo, da se bolezen ne bo ponovila.
Prva dobra navada ni presenetljiva – redna telesna dejavnost.Rekel bi, da ni stvari, ki bi za zdravje naredila več kot telesna dejavnost. Pomaga vsakemu delu telesa, pripomore k boljšemu imunskemu sistemu, gibljivosti, moči, vzdržljivosti... To ne pomeni, da se morate vsak dan potiti v fitnesu ali trenirati za maraton, ne, to pomeni, da vstanete in se gibate: hodite, kolesarite... Počnite tisto, kar vam je všeč, in če to počnete v naravi, je še toliko bolje.
Na ta pogovor sem prikolesarila. To je zagotovo dobro, a sem kolesarila ob prometni cesti in vdihovala izpušne pline.Če me vprašate, ali kolesariti v onesnaženem ozračju ali sploh ne kolesariti, bi rekel, da kolesarite. Če bi lahko kolesarili ob manj prometni cesti, bi bilo seveda bolje, a v življenju pač narediš, kar okoliščine dopuščajo.
Ena od navad zdravih ljudi je tudi zdravo prehranjevanje. Program od ljudi ne zahteva, naj shujšajo, pač pa svetuje, naj zmanjšajo velikost porcij.Večina ljudi ve, kaj je zdrava hrana. Zato je enostaven nasvet: jejmo več stvari, ki so zdrave, na primer sadja in zelenjave, in manj tistih, ki so manj zdrave, na primer sladkarij. Ni stvar v tem, da bi si manj zdravo hrano prepovedali, saj navsezadnje želimo v življenju uživati – samo jejmo tega manj. Privoščite si slaščico, a jo prerežite in polovico pustite za drugega. Če vam v restavraciji prinesejo velik obrok, ga s kom delite ali recite, naj ga del odnesejo, ali pa zahtevajte manjši krožnik. To so stvari, ki jih lahko naredimo, pa še vedno uživamo v hrani in življenju ter ostanemo zdravi, ne da imamo neprestano pred očmi, ali je to dobra ali slaba maščoba ipd.
Zakaj je odpuščati pomembno za zdravje?Včasih ljudje cel dan, teden, mesec, leto premlevajo, kaj jim je kdo rekel, in so jezni nanj. Pomislite, da ves ta čas s sabo nosite jezo in kako ta jeza negativno vpliva na vas. Poviša krvni tlak, poslabša spanec, povzroča stres, celo uniči družine, partnerstva... Včasih naredimo kaj slabega drugemu in tudi to si moramo odpustiti, saj smo samo ljudje. Če smo sposobni odpuščanja, si naredimo veliko dobrega: zakaj bi nas uničevalo neprimerno vedenje nekoga drugega? To ne pomeni, da se strinjaš z njegovim vedenjem, ampak da te njegovo vedenje ne zadeva več.
Na predavanju ste pokazali podatek, da 40 odstotkov tveganj za zdravje izvira iz naših navad, odločitev, vedenja. Če bi se ljudje začeli pravilno prehranjevati, redno telovaditi, opustili kajenje in zmanjšali uporabo alkohola, bi stroški za zdravstvo upadli za 75 odstotkov, ste ponazorili. A ravno spreminjati navade ljudi je najteže.Najhujše težave se samo poglabljajo. V prihodnosti bomo imeli starajočo se zelo bolno populacijo in mlade, ki bodo morali skrbeti zanje. Denarja za to ne bo dovolj, to bo v bankrot pognalo številne države, posledica bodo tudi manj produktivni in manj zdravi ljudje. Danes lahko ljudje pričakujejo dolgo življenjsko dobo, a kdo si želi živeti, če ne bo mogel hoditi in uživati življenja? Vse to bi bilo možno, če bi ljudje izbirali pravilne odločitve. Vložiti moramo ogromno naporov, da jih prepričamo, da bodo spremenili življenjski slog. To se mi zdi veliko pomembnejše, kot denar porabljati za zdravila. Ljudje bi jedli, kar jim srce poželi, kadili, se nikoli gibali, sedeli ves dan, ko pa zbolijo, gredo k zdravniku in zahtevajo zdravilo.
Če ljudje res želijo živeti na tak način, potem mislim, da je prav, da za svoje zdravstveno zavarovanje plačajo več kot tisti, ki izberejo zdravo življenje. Mogoče se je tega problema za začetek treba lotiti na finančni osnovi. Kot pri zavarovanju za avto: če imate veliko nesreč, boste plačali višjo premijo. Na vedenje ljudi lahko vplivamo na veliko načinov, a če se v prihodnosti tega ne bomo lotili globalno in na ravni držav, bomo še naprej zdravili bolezni, ki jih sploh ne bi smelo biti. Za svoj avtomobil skrbimo bolje, kot skrbimo za svoje telo!
