Filmi, televizijske nanizanke in celo risane serije so polni zanimivih in na takšen ali drugačen način privlačnih avtomobilov. A to še ne pomeni, da so le osebni avtomobili edina dvosledna vozila, ki so v njih igrali pomembne vloge. Da se tu in tam najde tudi kakšen kombi, smo v tej rubriki že spoznali, avtobusov pa še nismo omenili. In ko beseda teče o njih, se vsaj v svetovnem merilu večina verjetno najprej spomni na akcijski film Hitrost (The Speed) iz leta 1994. Da, tako hitro teče čas – 22 let je že tega, kar se je, še pred Matrico, v omenjenem filmu kot eden hollywoodskih zvezdnikov dokončno uveljavil Keanu Reeves. Ki pa mu je v Hitrosti, če malce karikiramo, vseeno pripadla le stranska vloga. Glavni je pač avtobus, na katerem se dogaja glavnina filma.
Vse potrebne sestavine
V njem gre za povsem enostavno zgodbo, ki ima, kot jo je opisal eden od filmskih kritikov, v osnovi vse »sestavine« akcijskega filma (scene s hitrimi in divjimi vožnjami, eksplozije, zlobnega negativca, glavnega junaka in privlačno žensko, ki se je po naključju znašla v vsej godlji), le da so jih v tem filmu zmešali in vse skupaj postavili na avtobus. No, natančneje, glavni nepridiprav je na avtobus »le« podstavil bombo, ki se aktivira, kot ta preseže hitrost 50 milj na uro (dobrih 80 kilometrov na uro), raznese pa jo, ko hitrost avtobusa ponovno pade pod omenjeno. Ob vsem naštetem tako niti ni čudno, da se je filma, ki je bil ob prihodu na velika platna velik hit, čez čas prijel vzdevek, povezan z eno najbolj slavnih akcijskih serij Umri pokončno (Die Hard) – ljubitelji filmov ga namreč večkrat imenujejo kar Umri pokončno na avtobusu (Die hard on a bus).
Ko policija torej izve, kaj je glavni zlikovec Howard Payne (Dennis Hopper) storil, na drveči avtobus pošlje Jacka Travena (Keanu Reeves), tam pa se izkaže, da mu je v veliko pomoč Annie Porter (Sandra Bullock), ki poprime za volan avtobusa, potem ko neprišteven potnik ustreli pravega voznika. Med vrtoglavimi manevri, ki jih mora, da bi ohranila primerno hitrost, z avtobusom opraviti voznica, je tudi skok čez še nedokončan nadvoz avtoceste, kar pa izpade kar malce smešno. Čeprav je cesta dobesedno odsekana, se avtobus namreč kar sam od sebe dvigne in poleti čez ogromno petnajstmetrsko luknjo, pri tem pa ni treba imeti pretirano izostrenega očesa, da gledalec opazi debelo senco nadvoza tudi na delu, kjer sicer zeva luknja. Kakor koli, potem ko po številnih nevarnih manevrih ugotovijo, da jih izsiljevalec opazuje prek skrite kamere, policiji uspe evakuirati vse potnike, avtobus, ki so ga medtem spravili do letališča, pa se prazen zaleti v zapuščeni tovorni boeing 707 in eksplodira.
Nepotrebne napake
Zgodba mestnega avtobusa številka 2552 na progi 33 iz Los Angelesa se torej konča tragično, medtem ko velika večina potnikov srečno preživi vse pripetljaje, pa čeprav je pri že omenjenem skoku vidno tudi, da je avtobus, ko srečno »pristane« na drugi strani, prazen, prav tako je za mestne avtobuse značilno, da imajo kar dobrih 70 odstotkov svoje teže na zadnjem delu, zato je tudi s tega vidika nemogoče, da bi avtobus skok opravil na način, kot je prikazan v filmu. Ob tem ima avtobus ves film na bočni strani reklamno tablo, ki pa na letališču za nekaj časa izgine in se nato znova pojavi. No, podobnih in še večjih napak, povezanih z avtobusom, je v tem filmu še polno, zanimivo pa je, da je podobno ali še huje tudi že z omenjeno Matrico – kot bi se filmov Keanuja Reevesa držale nepotrebne napake. Kakor koli, dodajmo le še to, da je avtobus v filmu GM-jev new look bus, ki so jih med letoma 1959 in 1986 izdelali nekaj več kot 44.000, za snemanje filma pa so jih uporabili enajst, od katerih so enega razstrelili, enega uporabili za snemanje hitrih voženj, enemu so »odrezali« prednji del za snemanje prizorov v notranjosti.
