Mariborčan se je včeraj zjutraj tešč odpravil v tamkajšnji UKC. O tem, da bi lahko njegov termin operacije odpadel zaradi prvega dneva stavke zdravnikov, ga iz bolnišnice niso vnaprej obvestili. Okoli poldneva so mu povedali, da ga še ne morejo vključiti med bolnike, ki bodo ta dan operirani. Domov so ga poslali popoldne, potem ko jih je sam vprašal, ali je sploh smiselno, da še čaka v bolnišnici. Datuma, ko bi bil lahko na vrsti, še ni dobil, je povedal.
Je zatajilo obveščanje bolnikov?
Ali je do spremembe prišlo zaradi stavke ali kakšnih drugih vzrokov, mariborskemu bolniku, ki želi ostati anonimen, niso povedali. V UKC Maribor so včeraj popoldne sicer zatrjevali, da kljub stavki preiskave, pregledi in posegi niso odpadali. Pa tudi, da bodo naročene paciente, pri katerih bi bil predvideni nenujni pregled ali poseg odpovedan, o tem pravočasno obvestili. Da na prvi dan stavke zdravljenja predvidoma še ne bodo odpadala, so v ponedeljek popoldne ocenjevali tudi v ljubljanskem UKC, včeraj pa je predstavnik Fidesa v tej bolnišnici Milenko Stankovič pojasnil, da so nekatere nenujne posege vendarle že začeli odpovedovati.
Na Dolenjskem in v Beli krajini prve resnejše zaplete v primeru nadaljevanja stavke, v kateri so zdravniki delo omejili na 40 ur na teden, pričakujejo v začetku prihodnjega tedna. »Presežki ur se najbolj generirajo konec tedna. Dva vikenda stavke spravita sistem na zelo šibke noge, tretji vikend pa ga poruši,« ocenjuje strokovni direktor novomeške bolnišnice Milivoj Piletič. Do konca tedna se bo stavka po njegovem morda že poznala na kakšnih manjših oddelkih, naslednji teden pa bodo začele odpadati tudi napovedane nenujne operacije.
»Če v petek ne bo znakov, da se bliža konec stavke, bomo začeli pošiljati obvestila o preložitvah operacij. Podobno se bo zgodilo tudi v internističnih ambulantah,« pravi strokovni direktor novomeške bolnišnice Milivoj Piletič. Posledično se po njegovem obeta več obravnav v novomeškem urgentnem centru, ki ga bodo skušali okrepiti s prerazporejanjem zdravnikov.
Po besedah Dušanke Kavšek, predstavnice Fidesa v novomeškem zdravstvenem domu, bodo tudi pri njih prve posledice stavke opazne v prihodnjih dneh. »Nekateri zdravniki, ki bodo ta teden ponoči dežurali, bodo seveda po dežurstvu odšli domov. Izpade bodo pokrili zdravniki specializanti. Če pa bo kakšna ambulanta zaprta, bomo organizirali nadomeščanje v drugi ambulanti oziroma v urgentnem centru,« dodaja Kavškova.
V jeseniški bolnišnici se je stavka na kadrovsko najbolj podhranjenih oddelkih že poznala. Najprej so prenaročili pacientke iz ginekoloških ambulant, je pojasnil vodja stavkovnega odbora Andrej Rupel. Danes je odpovedan še ginekološki operativni program, v petek pa bodo odpadle operacije krčnih žil. Tudi na Jesenicah zaostrovanje težav pričakujejo po vsakem koncu tedna. »Zdravniki bodo vse hitreje izpolnjevali kvoto 40 ur tedensko,« je opozoril direktor bolnišnice Janez Poklukar.
V Izoli bo delovala ena operacijska soba manj, kar pomeni okoli 16 operacij manj v štirih dneh. Pričakujejo pa, da ta teden ne bodo odpovedovali specialističnih pregledov.
Pod vprašajem pol pregledov
V šempetrski splošni bolnišnici je ta teden na preglede naročenih okrog 2000 ljudi. Strokovna direktorica bolnišnice Dunja Savnik Winkler predvideva, da jih bodo morali zaradi stavke zdravnikov prenaročiti polovico. Bojijo se, da bodo morali proti koncu tedna prenaročati celo bolnike, mlajše od 18 in starejše od 65 let, ki jih sicer stavka ne bi smela prizadeti: »Normalno delovanje se bo v takih razmerah v enem tednu sesulo. Potem bo bolnišnica sposobna obravnavati le še urgentna stanja.« Zdravnik in sindikalni zaupnik Fidesa v bolnišnici Matjaž Klemenc stavko označuje kot »boj za staro pravdo«. Sam ima kot specialist internistike in kardiologije na mesec od 220 do 260 delovnih ur, torej tudi do 80 več, kot jih opravi povprečen državni uradnik. »Jasno je, da bodo v času stavke najbolj obremenjene kirurška in internistična služba ter pediatrija. Svoje naloge že zdaj lahko opravijo le z velikim preseganjem ur,« dodaja Klemenc.
Težave se obetajo tudi v osnovnem zdravstvu. Zdravnik iz zdravstvene postaje Kobarid Jurij Hafner, ki je tudi sindikalni zaupnik Fidesa, je spomnil na posebno ranljivost odročnejših zdravstvenih domov. Pri mlajših kolegih, ki na mesec opravijo okrog 80 ur dežurstev, bi se lahko zgodilo, da bodo imeli osem dni v mesecu zaprto ambulanto. Ljudi bodo v tem času preusmerjali v zdravstvene domove v Bovec ali Tolmin. ds, nb, nk, pm, tt
