Zdravniki danes ob sedmih zjutraj začenjajo stavko, za začetek pa bodo svoje delo omejili na 40 ur na teden. Tako so danes zvečer po pogajanjih z vladno stranjo, na katerih so se zbližali le pri delu zahtev, odločili člani glavnega odbora sindikata Fides. Vlada po njihovem še ni prišla na dan z resnimi predlogi, ki bi jih lahko prepričali, da bi stavko začasno zamrznili.
Ker do zadnjega ni bilo jasno, ali se bo stavka res začela danes ali pa bodo zdravniki z njo vendarle še malo počakali, so mnogi bolniki ostali v negotovosti. Na nekatere bo upočasnitev dela v zdravstvu vplivala že danes, še več pa bo glede na trenutne napovedi bolnikov, ki so naročeni v prihodnjih dneh in jih bodo iz bolnišnic tik pred zdajci obveščali o prestavljenih datumih.
Odpovedi operacij,manj odprtih ambulant
Nekaterim pacientom, ki so bili te dni naročeni na nenujne posege in preglede, so iz slovenskih bolnišnic že sporočali, da so jim za vsak primer prestavili datume. V UKC Maribor so do današnjega popoldneva prenaročili šest bolnikov, je povedal vršilec dolžnosti generalnega direktorja Janez Lavre. Koliko jih bodo še morali, bo jasneje danes zjutraj. »Če bi stavka trajala več kot tri tedne, lahko pričakujemo resne zaplete pri pacientih, pri katerih bi odložili nenujne posege,« je ocenil.
V UKC Ljubljana so danes predvidevali, da na prvi dan stavke termini, na katere so naročeni bolniki, še ne bodo odpadali. So pa napovedali, da bodo v primeru stavke prenaročili del pacientov, ki čakajo na nenujne preglede v prihodnjih dneh. Kot običajno bodo nasprotno obravnavali vse paciente, mlajše od 18 let, starejše od 65 let, nosečnice, vse nujne primere in bolnike s sumom na raka, pri katerih bi lahko zamik pri diagnostiki resno poslabšal zdravstveno stanje.
Pacientom ljubljanskega UKC glede na današnje napovedi tudi ni treba skrbeti, da bi po pregledu ostali brez receptov in napotnic, ki bi jih sicer dobili pri zdravljenju. Kot smo že poročali, so v največji slovenski bolnišnici sicer ocenili, da bi v prvem tednu stavke nenujni posegi upadli za polovico, v drugem tednu bi jih opravili le še za desetino, pozneje pa bi opravljali le še nujne operacije.
Težave se bolnikom obetajo tudi v osnovnem zdravstvu. V ravenskem zdravstvenem domu današnjih urnikov ambulant še niso spreminjali, bi pa po oceni direktorja Stanislava Pušnika stavka na njihovo delo lahko vplivala že v nekaj dneh. Do konca tedna bi se tako lahko zgodilo, da bi morali del ambulant zapreti. V tem koroškem zdravstvenem domu dela 16 zdravnikov, glede na ure dela in število pacientov pa bi jih potrebovali še pet. Razhajanje omilijo tudi z dodatnim delom zdravnikov, tako da bo omejitev dela na 40 ur tedensko neizbežno prinesla težave. »Še posebno, če bo to veljalo za vse oblike dela, torej tudi za pripravljenost in dežurstvo,« se boji Pušnik.
»Brez čezmernega dela zdravstvo ne bi delovalo«
Sindikalni zaupniki sporočajo, da se bo na nekaterih oddelkih stavka pri delu poznala že takoj, kar je potrdil predsednik Fidesa Konrad Kuštrin. »Zlasti na tistih majhnih, ki morajo neprekinjeno zdravstveno varstvo zagotavljati z majhnim številom zdravnikov. Prava katastrofa pa bi bila drugi teden,« je dejal. Napovedi bolnišnic o odpadanju nenujnih posegov in pregledov po njegovem potrjujejo, da morajo zdravniki delati bistveno več kot drugi javni uslužbenci. »Brez nadurnega in čezmernega dela zdravstveni sistem ne bi deloval,« je prepričan Kuštrin.
Pri standardih in normativih, ki bodo v prihodnje določali primeren tempo dela, s tem pa tudi število zaposlenih v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, sta se sindikalna in vladna stran sicer zbližali, je danes povedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. A memoranduma, o katerem so govorili še danes popoldne in bi stavko za en mesec zamrznil, na koncu niso podpisali. Nedorečeno je ostalo prihodnje plačilo zdravnikov: to velja tako za zahteve po variabilnem delu plače kot za odpravo stropa 57. plačnega razreda, ki zdravniške plače zamejuje na 3960 evrov.
