Pravijo, da je rožmarin, ki prihaja iz besede rosmarinus (ki pomeni morsko roso), že od nekdaj povezan z ljubeznijo. Grki so ga posvetili Afroditi, boginji ljubezni, v številnih kulturah pa z njim krasijo mladoporočence in goste na poroki.
V slovenski Istri je avtohton in zelo razširjen, zaradi uporabe v kulinariki pa ga sadijo tudi drugod po Sloveniji. »Pri nas je avtohtona sorta Rosmarinus offcinalis, kemotip 1,8 cineol, in tega imava tudi midva. Pri rožmarinu je zelo pomemben njegov kemotip, lahko bi rekli sestavina, ki prevladuje v njegovi skupni kemijski sestavi,« je razložila Jana Bergant, ki skupaj s partnerjem skrbi za posestvo Histria botanica v dolini reke Dragonje. V omenjeni sorti rožmarina imamo namreč kar tri različne kemotipe: 1,8 cineol, ki je pri nas avtohton in ga je mogoče najti tudi v Italiji, kemotip kamfor, ki je v rožmarinu, ki raste v Dalmaciji, in verbenon, značilen za Francijo. »Na pogled so si rastline teh različnih kemotipov zelo podobne in jih zelo težko ločimo med sabo,« je povedala sogovornica in dodala: »Prva prepoznavna lastnost je vonj. Tako se že izrazito razlikujejo med sabo.«
Lepo uspeva tudi v okrasnem loncu
Rožmarin je sredozemska rastlina, zato najlepše uspeva na območjih, kjer so topla poletja, veliko sonca in mile zime. Za vzgojo in gojenje ni zahteven. Dovolj vode dobi že z dežjem, rad pa ima, če ga konec poletja ali zgodaj spomladi postrižemo, obrežemo. Če tega ne delamo, hitro povečuje stebelni del in imamo vedno manj listov ter vedno več olesenelega dela. Tudi proti boleznim in škodljivcem je to sredozemsko zelišče kar odporno. Če ima premalo zračnega prostora, bo rastlino napadla tako imenovana praškasta plesen, ki oslabi njegovo rast. Rožmarin lepo uspeva v cvetličnem koritu – poleti na balkonu oziroma zunaj, v hladnejšem času, pozimi, pa je bolje, da ga pospravimo na okensko polico v kuhinji ali v sobo študenta, dijaka. »Sama menim, da bi moral biti rožmarin kemotip 1,8 cineol v vsaki študentski sobi, saj že z vdihavanjem njegovega vonja pospešimo možnost boljše koncentracije in spomina. Tako kot so ga že imeli rimski študentje in učenjaki, ko so si spletli rožmarinove vence za na glavo.« Odličen je tudi za nego las, saj jih krepi in gosti. V te namene rožmarin uporabimo v bolj priročnih izdelkih, kot je hidrolat ali naravni šampon.
Čas pobiranja rožmarina ni pomemben
Pri rožmarinu čas pobiranja ni tako zelo pomemben kot pri drugih rastlinah. »Pomembno je le, da ga naberemo, ko je suh, torej ne takoj po dežju. Lahko uporabimo tudi cvetove, a so za predelavo v hidrolat in eterično olje pomembni listi,« pravi Jana Bergant, ki ima z destilacijo veliko izkušenj in znanja. »Ko govorimo o uporabi eteričnih olj, torej tudi eteričnega olja rožmarina, je pomembna njegova pravilna uporaba. Nobenega eteričnega olja namreč ne nanašamo neposredno na kožo, saj je koncentracija sestavin izredno močna in lahko pri nekaterih ljudeh hitro povzroči alergijske reakcije. Zato je treba eterična olja ustrezno mešati z nosilnim, rastlinskim oljem, največkrat si naredimo eno- do dvoodstotno mešanico,« je povedala sogovornica in dodala: »Neposredni nanos ene kapljice (res ene) na področje prsi po nanosu rastlinskega olja pa povzroči hitrejše hlapenje učinkovin eteričnega olja in s tem olajšamo vdihavanje, kar blagodejno vpliva na naše dihalne poti.«
