Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen ali suh. Tako nas uči sicer ne ravno vedra ljudska pesmica, ki zagotovo ne bi postala ljudska, če bi pela laž. In rožmarin ne bi krasil poličke z začimbami sleherne kuhinje, ki je vredna svojega imena. In ko smo ravno pri imenih - njegovo latinsko ime rosmarinus pomeni toliko kot morska rosa.
Ne le da mu pripada častno mesto osrednje dišavnice poletne kuhinje, zlasti sredozemske, rožmarin poleg kuharjev že od davnih časov uporabljajo tudi lekarnarji. Zaradi slovesa, da izboljšuje spomin, je postal celo simbol zvestobe med zaljubljenci. Ve se tudi, da je bil prav rožmarin glavna sestavina prvih parfumov. V majhnih količinah ga uporabljamo za ribe, svinjino in jagnjetino, v omakah in marinadah, odlično se prileže enolončnicam, juham, pečenemu krompirju in rižu. Z njim lahko pripravimo zeliščno maslo ali zeliščni kis, izjemno okusno je tudi z njim odišavljeno olivno olje. Cvetove ponekod potresejo na solate in jih celo kristalizirajo v sladkorju za okras slaščic.
V celinskem svetu sicer uspeva tudi v lončku, najboljši pa seveda raste ob morju. Zato nikar ne pozabite nanj, če na morskih počitnicah kuhate sami. Ampak pazite, da ne osmukate kakšnega skrbno obrezanega grma na vrtu kakšne privatne hiše. Ob morju rožmarin namreč služi tudi za okras in kot živa meja.