Rožmarin je bil vedno povezan z ljubeznijo. V antični Grčiji so verjeli, da njegov vonj osvobaja duha. Če pa je duh svoboden, tudi ljubezen neovirano prepoji telo. Zato je bil rožmarin tradicionalno posvečen Afroditi, boginji ljubezni.
Sredozemska moč
Rožmarin izhaja iz sredozemskega prostora in že od nekdaj je veljal za začimbo, ki ni smela manjkati v srednjeveških samostanskih vrtovih. Rastlina kar diši po Sredozemlju, v njem pa je čutiti okus pinj, morske soli, medu in toplih, z olesenelimi divjimi zelišči poraščenih tal. Tudi njegova grenka nota prija. Vse te vonjave se v njem prepletajo, saj njegovo eterično olje vsebuje veliko učinkovin. Za kompleksnost arome v rožmarinu poskrbi 1,5 do 2,5 % eteričnega olja v rastlini. Odvisno od tipa oziroma območja rasti ter letnega časa se sestavina rožmarina spreminja.
Rožmarin velja za zdravilno zelišče z vsestranskim sperktom uporabnosti: pomirja krče, spodbuja apetit, ubija klice, pospešuje prekrvavitev. Uporablja se tudi za krepitev in pomiritev živcev, pomaga pri letargiji in onemoglosti, občutkih strahu, nespečnosti in živčno pogojeni migreni. Od nekdaj slovi po tem, da izboljšuje spomin. V aromaterapiji zelo hitro zbudi čute in zbistri um. Poleg tega rožmarin aktivira srce in krvni obtok, pomaga pri nizkem pritisku ter mrzlih nogah in rokah. Da nam zagon in energijo za ves dan. K temu pripomore, če si po jutranjem prhanju stopala natremo z rožmarinovim oljem in spijemo skodelico rožmarinovega čaja. Grenčine in čreslovine v rožmarinu spodbujajo vse prebavne žleze, zlasti jetra in žolčnik, ter podpirajo delovanje želodca in črevesja.
Povzeto po knjižni uspešnici Ščepec rešitve, Zamolčane zdravilne moči začimb.
