Peter Kos, pravni zastopnik družine Karađorđević, ki se bojuje za vrnitev dvorca Brdo pri Kranju, je napovedal, da bodo v Strasbourgu vložili dve tožbi. Prvo, ki se nanaša na priznanje tuje sodne odločbe v Sloveniji v zvezi s postopkom rehabilitacije namestnika nekdanje Kraljevine Jugoslavije kneza Pavla Karađorđevića, bodo oddali ta teden. Za drugo tožbo, povezano z lastništvom dvorca Brdo, imajo čas do prihodnje pomladi. Po Kosovih besedah se Karađorđevićevi zavedajo, da je Brdo danes reprezentančni objekt države Slovenije, v katerega je ta veliko vlagala, zato se jim zdi njegova vrnitev v naravi manj verjetna. Posledično bi se zadovoljili tudi z odškodnino zanj. Kolikšna bi bila, ni znano, ker še ni bila opravljena nobena cenitev.
Čigavo je Brdo?
Zakaj Karađorđevićevi sploh zahtevajo nazaj posestvo Brdo s tamkajšnjim dvorcem? V letih 1935–1941 je bilo v lasti te kraljeve družine, konkretneje kneza Pavla Karađorđevića, ki je najprej kupil dvorec, nato pa je od okoliških kmetov v letih od 1936 do 1939 postopno dokupoval še zemljišča in posestvo zaokrožil v celoto, kakršna je še danes. Leta 1947 so Brdo nacionalizirali in od takrat je državno. Družina Karađorđević je po sprejetju zakona o denacionalizaciji na upravno enoto vložila denacionalizacijski zahtevek.
V generalnem sekretariatu vlade, ki je pristojen za Brdo, in na državnem pravobranilstvu, ki je v tej zadevi zastopalo državo pred sodišči, so nam pojasnili, da so vsi sodni postopki končani in da družina Karađorđević s svojimi zahtevki ni bila uspešna, ker po 87. členu zakona o denacionalizaciji ne sodi med denacionalizacijske upravičence. Toda Peter Kos pravi, da bodo pravico iskali še na evropskem sodišču za človekove pravice, ki pa je Karađorđevićeve enkrat že zavrnilo, in to s pojasnilom, da se lahko na to sodišče obrnejo šele, ko bodo v Sloveniji izkoristili vse pravne možnosti.
Slovenski odvetnik Karađorđevićevih Peter Kos poudarja, da se je v Strasbourg pred leti pritožil Tomislav Karađorđević (brat zadnjega jugoslovanskega kralja Petra II. Karađorđevića) in ne predstavniki veje Karađorđevićev, ki jo zastopa on. »Zastopam Barbaro Karađorđević, ženo pokojnega Aleksandra Pavla Karađorđevića (sina kneza Pavla Karađorđevića, ki je v letih od 1934 do 1941 vodil Kraljevino Jugoslavijo),« nam je pojasnil. Kaj pa Aleksandrova sestra Jelisaveta, ki živi v Beogradu in v srbskih medijih pogosto poudarja, da se še vedno bori za vrnitev dvorca Brdo? »Ona v postopkih pred sodišči ne sodeluje. Spremlja jih posredno. Dovolj je, da eden od dedičev zahteva posestvo nazaj. Če bi jim uspelo, bi namreč po pravilih dednega prava njej pripadala polovica posestva Brdo,« odgovarja Peter Kos.
Rehabilitacija in boj za lastništvo
Kos Karađorđevićeve zastopa v dveh postopkih. Prvi se nanaša na rehabilitacijo kneza Pavla Karađorđevića. Višje sodišče v Beogradu je namreč decembra 2011 razveljavilo odločbo državne komisije iz leta 1945, s katero je bil knez spoznan za vojnega zločinca in zaradi katere so mu odvzeli premoženje. Na podlagi rehabilitacije so Karađorđevićevim v Beogradu že vrnili odvzeto premoženje. Pavlov sin Aleksandar (maja letos je umrl) je prek Kosa začel postopek priznanja tuje sodne odločbe v Sloveniji, a je pogorel na vseh stopnjah – na okrožnem, vrhovnem in ustavnem sodišču, zato se ta zadeva ta teden seli v Strasbourg.
Drugi postopek v zvezi s Karađorđevićevimi, ki poteka v Sloveniji, se nanaša na lastninsko pravico do Brda. »Še vedno menijo, da so upravičeni do vrnitve kompletnega kompleksa, ki ga je regent Pavel kupil v letih od 1937 do 1939,« navaja Peter Kos. Čeprav so bili neuspešni tako na okrožnem kot tudi na višjem, vrhovnem in ustavnem sodišču, upajo na uspeh na evropskem sodišču za človekove pravice. Kos takole pojasnjuje, od kod optimizem: »Nekdanjemu grškemu kralju je v podobni zadevi uspelo in je dobil nazaj odvzeto premoženje. Sodišče je namreč ugotovilo, da je šlo za kršitev 1. člena prvega protokola konvencije o človekovih pravicah in svoboščin, ki govori o varstvu lastninske pravice in o prepovedi odvzema, ne da bi bil javni interes za to. Mi bomo to uveljavljali.« Kos pravi, da je ustavno pritožbo v zvezi s to zadevo ustavno sodišče konec septembra zavrglo, zato bodo vložili tožbo na evropsko sodišče za človekove pravice. To lahko storijo do pomladi 2017.
