Denacionalizacijska pravda za Baragovo semenišče oziroma za Akademski kolegij v Ljubljani (v tej stavbi so Pionirski dom, Slovensko mladinsko gledališče in Študentski dom Ljubljana) poteka že 24 let, sedaj je ministrstvo za kulturo odločilo, da Nadškofija Ljubljana v tej zadevi ni denacionalizacijska upravičenka. Po mnenju ministrstva torej ne more zahtevati nazaj tega objekta, ki je eden od arhitekturnih biserov Jožeta Plečnika. Državni organi so za takšno odločitev potrebovali skoraj četrt stoletja.
Najprej odškodnina, zdaj nič?
Zahtevek za vračilo Baragovega semenišča v naravi je septembra 1992 vložil Nadškofijski ordinariat v Ljubljani, kot njegova pravna naslednica pa v denacionalizacijskem postopku zdaj nastopa Nadškofija Ljubljana, ki je kupila zemljišča, na katerih stoji objekt, in plačala tudi njegovo gradnjo. Toda na ministrstvu za kulturo so iz pridobljene dokumentacije razbrali, da je bilo lastnik tega podržavljenega objekta Škofijsko duhovsko semenišče v Ljubljani (danes se imenuje Bogoslovno semenišče v Ljubljani) in ne takratni Škofijski ordinariat v Ljubljani. Ocenilo je, da Nadškofija Ljubljana v tem primeru ni denacionalizacijska upravičenka, in je njen zahtevek za vrnitev Baragovega semenišča zavrnilo.
Do 5. novembra je mogoč upravni spor
Ta denacionalizacijska zgodba ima, kot še mnoge druge, zelo dolgo brado. Upravna enota je aprila 2010 izdala odločbo, po kateri naj bi Nadškofija Ljubljana za Bogoslovno semenišče dobila odškodnino v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe – Sod (danes Slovenski državni holding – SDH), objekt pa bi še naprej zemljiškoknjižno ostal v lasti Mestne občine Ljubljana ter bi, kot doslej, ponujal zatočišče otrokom, študentom in gledališčnikom.
Na to odločbo sta se na okoljsko ministrstvo kot drugostopenjski pritožbeni organ pritožila tako Nadškofija Ljubljana, ki je zahtevala vračilo objekta v naravi, kot tudi Sod, ki se je branil izplačila odškodnine za nezmožnost vrnitve v naravi. Svoje nasprotovanje je gradil na domnevi, da Nadškofija Ljubljana v tem primeru sploh ni denacionalizacijska upravičenka. Enako stališče je zdaj zavzelo tudi ministrstvo za kulturo, a je vmes preteklo debelih šest let.
Okoljsko ministrstvo je maja 2011 odločbo upravne enote o izplačilu odškodnine Nadškofiji Ljubljana odpravilo in zadevo vrnilo na prvo stopnjo. Še prej, junija 2009, so dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani z odlokom razglasili za kulturne spomenike državnega pomena, med njimi tudi Baragovo semenišče. Zato se je maja 2011 pristojnost zanj z okoljskega ministrstva preselila na ministrstvo za kulturo, dokumentacija o tej zadevi je od ene do druge institucije potovala več kot leto dni, ministrstvo za kulturo pa je samo o upravičenosti Nadškofije Ljubljana do denacionalizacije v primeru Baragovega semenišča odločalo dve leti in pol.
Odločitev je zdaj vendarle sprejelo, pritožba na to odločbo v upravnem postopku ni mogoča, lahko pa tisti, ki z odločitvijo morebiti ne soglaša, sproži upravni spor. Rok za vložitev tožbe poteče 5. novembra.
