Britanski desničarski tisk, od Murdochove palete do Daily Maila, je dobra tri desetletja med Britance brezsramno sejal zmes evroskeptičnosti in evrofobije ter prst krivde za vse britanske križe in težave uperjal proti Bruslju, EU in priseljevanju iz EU. Že Napoleon je trdil, da se je treba štirih sovražnih časopisov bolj bati kot tisoč bajonetov. V Britaniji jih je sovražnost do EU sejalo veliko več. Po junijskem referendumu o brexitu je na njegovih straneh izbruhnila evforija.
Vsi “grehi” sodnikov: od evrofilije do homoseksualnosti
Ravno evforija desničarskega tiska po brexitskem referendumu, ki so ga razglašali za zmago demokracije in demokratične volje ljudstva (bil je zmaga vsega drugega, posebno laži, demagoškega populizma in osebnih ambicij konservativnih politikov, kot je Boris Johnson), ter dnevno priganjanje vse bolj desničarske konservativne vlade, naj pohiti s sprožitvijo brexita, sta v največji meri kriva za to, da so preštevilni Britanci brexit razumeli kot zeleno luč za nasilne in primitivne izbruhe rasizma in ksenofobije.
Nov val takšnih izbruhov je konec minulega tedna sprožila razsodba visokega sodišča, da vlada ne more, kot je nameravala, povsem nedemokratično sprožiti brexita na podlagi srednjeveškega zakona o kraljevem privilegiju (angleško royal prerogative), po katerem je monarh edini vir številnih izvršilnih polnomočij vlade. Trije sodniki visokega sodišča so soglasno razsodili, da mora sprožitev brexita oziroma petdesetega člena lizbonske pogodbe odobriti, z glasovanjem, parlament. Glede na to, da Velika Britanija nima pisne ustave (ta je skupek vseh zakonov) in da je bil referendum posvetovalni, ne pa zakonsko obvezujoč, je sprožanje brexita na podlagi ljudske volje pristojnost parlamenta, ne pa vlade. Tako pravijo sodniki. Kaj hujšega za desničarski tisk, ki je iz tedna v teden bolj na trnih, ker se brexit ne premakne nikamor in njegovo izglasovanje kaže vse slabše posledice.
Preplahu zaradi te odločitve visokega sodišča, ki utegne najmanj zelo zavleči britanski odhod iz EU, je sledila histerija. Najhujša v Daily Mailu, ki je sodniško trojico na naslovnici razglasil za sovražnike ljudstva, razsodbo pa za »izdajo zdrave pameti, ljudi in demokracije«. Časopis trdi, da so se britanski sodniki vedno znova postavljali na stran Evrope in proti interesom britanskega naroda ter da je britansko sodstvo »okuženo z evrofili«. Za dobro mero so v Daily Mailu (na podlagi prejšnjih karier sodnikov) zapisali: »Sodniki, ki so blokirali brexit: eden je ustanovil evropsko pravniško skupino, drugi je davkoplačevalcem zaračunaval milijone funtov za nasvete, tretji pa je odkrito gejevski nekdanji olimpijski sabljač.« S tem zadnjim, odkrito homofobičnim izbruhom je Daily Mail prekosil samega sebe.
Politični spor naj rešujejo politiki
Daily Express si je pomagal s Churchillom: »Danes se država sooča z najhujšo krizo po črnih dneh, v katerih se je Churchill zaobljubil, da se bomo proti njim bojevali na plažah.« Tabloidni Sun se ni spravil samo na sodnike, ampak tudi na skupino aktivistov, ki so sprožili pravno bitko z vlado o tem, kdo ima pravico sprožiti brexit: vlada ali parlament. Posebno mu je šlo v nos to, da skupino vodi, kot je napisal, »v tujini rojena večkratna milijonarka«, čeprav je njegov lastnik v tujini rojeni milijarder Murdoch. Resnejši Daily Telegraph je ocenil, da je to slab dan za britansko ustavo. Sodniško trojico je obtožil, da se je postavila proti volji ljudi. Po njegovem mnenju bi morala razsoditi, da ne gre za vprašanje, primerno za sodno obravnavo, oziroma da gre za zlorabo pravnega postopka. Daily Telegraph je nelogično podkrepil svojo trditev, da »gre za politični spor, ki naj ga rešuje parlament, ne pa sodniki«.
Natančno tako so razsodili sodniki, ki ne morejo in ne smejo braniti samih sebe, pričakujejo pa, da bo njih in neodvisnost sodstva branila vlada, ki je bila v tem primeru skrajno počasna, ko pa se je vendarle odzvala na pozive poslancev in številnih drugih, naj ukrepa proti histeriji, je bila nadvse mlačna. Pravosodna ministrica Liz Truss je izrazila podporo neodvisnosti sodstva, ni pa obsodila napadov na sodnike. Premierka Theresa May se je raje osredotočila na zaobljubo, da bo »brexit izpeljala v celoti«, kar je enako prazna fraza, kot je bila dosedanja, da je brexit brexit.
Vlada se bo sicer pritožila na vrhovno sodišče, ki naj bi pritožbo obravnavalo v začetku decembra in skoraj zagotovo potrdilo razsodbo visokega sodišča, čeprav Mayeva napoveduje, da bo vlada zmagala.
