Vse kaže, da ni težko samo priti v EU, ampak tudi oditi iz EU. Po najbizarnejšem scenariju brexitskega zapleta bi lahko na koncu o tem, kdo lahko sproži dveletni postopek odhoda, odločalo evropsko sodišče, ki ga številni konservativni politiki z ljubeznijo sovražijo. Zakaj? Zato ker je vlada sporočila, da se bo pritožila na vrhovno sodišče, ki bo pritožbo obravnavalo decembra.
Če bi to razveljavilo včerajšnjo razsodbo visokega sodišča in bi se protibrexitska aktivistična skupina pod vodstvom direktorice investicijskega sklada Gine Miller, ki je sprožila to pravno bitko, odločila za pritožbo, bi o njej odločalo evropsko sodišče.
To bi utegnilo zavleči sprožitev brexita v leto 2018 ali na še poznejši čas. Do takrat se lahko zgodi marsikaj. Celo to, da se Britanci premislijo.
Polovični brexit?
Najbolj paničen je eden od kolovodij brexitske kampanje, vodja UKIP Nigel Farage, ki trdi, da gre za izdajstvo 51,9 odstotka volilcev, ki so se izrekli za brexit (glasovi 48,1 odstotka volilcev ga niso nikoli zanimali) in da se boji, da grozi »polovični brexit«. Premierka Theresa May bo zaplet »komentirala« v ponedeljek. Njen predstavnik je danes dejal, da vlada zaradi včerajšnje razsodbe ne namerava spremeniti načrtov o sprožanju brexita do konca marca prihodnje leto. To je zelo vprašljivo tudi, če bi vrhovno sodišče potrdilo razsodbo visokega sodišča. Ko bo brexit predmet parlamentarne razprave, se bo ta (za)vlekla mesece, če ne leto ali več.
Solidna večina poslancev je bila pred referendumom proti brexitu. Ker je sicer neznatna večina Britancev glasovala za brexit, se zdi malo verjetno, da bi poslanci glasovali po vesti in proti »volji ljudstva« oziroma proti sprožanju brexita ne oziraje se na to, kako zelo je brexitski tabor zavajal in lagal volilcem (medtem ko jih je probrexitski tabor pretirano strašil). Po drugi strani ne bi smeli pozabiti, da je bil referendum posvetovalni. Tudi zato glasovanje poslancev za sprožitev brexita ni nekaj samoumevnega.
Vladna nočna mora
V lordski zbornici so zadeve jasnejše. Proti brexitu je bila veliko večja večina lordov, ki jih ne obvezuje volja ljudstva. Vlada lorde lahko ignorira, vendar si tega gotovo ne želi pri tako veliki odločitvi, kot je odhod iz EU. Včerajšnja razsodba visokega sodišča je začetek dolgotrajne nočne more za vlado, ki ne more vedeti, kako se bo končala. Ker se brexit vrača v parlament, ne gre več samo za sproženje brexita, ampak tudi za njegovo vsebino. Velika večina poslancev bo hotela pred glasovanjem o sprožanju brexita vedeti, o kakšnem brexitu se bo vlada pogajala, ker so proti trdemu brexitu oziroma za to, da Britanija ostane članica skupnega trga. EU v to zagotovo ne bo privolila, če bi britanska vlada obenem hotela imeti stoodstotni nadzor nad priseljevanjem iz EU.
Neznatna večina Britancev je res glasovala za odhod, vendar ne za destinacijo, ali za to, da bi bili potem na slabšem. Številni so se že premislili, ker si ne želijo neodgovornega brexita, ki grozi ekonomiji in delovnim mestom. Funt je danes prvič skočil navzgor, ker so mnogi vlagatelji ocenili, da odločitev visokega sodišča pomeni, da bodo poslanci lahko preprečili vladno načrtovanje trdega brexita. Vse bolj se zdi, da o vsebini brexita ali celo o brexitu ne bo odločal junijski referendum, ampak predčasne parlamentarne volitve. Po vsem, kar so izvedeli po referendumu, imajo britanski volilci pravico, da še enkrat razmislijo. In da se premislijo.
