Na bistveno poslabšanje prometne varnosti, ki je že drugo leto zapored vzrok za bolj krvavo statistiko slovenskih cest, so včeraj opozorili tudi pripadniki nevladnih organizacij z Avto-moto zvezo Slovenije (AMZS) na čelu. »Če smo od odgovornih v agenciji za varnost prometa (AVP) poslušali, da so bili leta 2015 mogoče krivi dež pa sonce in neke čudne razmere, ta trend leta 2016 samo dokazuje, da očitno ne zasledujemo sistemskih rešitev,« je bil včeraj jasen generalni sekretar AMZS Robert Štaba.
Sistemske težave
Štaba je včeraj s prstom pokazal tako na AVP kot tudi na ministrstvo za infrastrukturo in vlado ter opozoril, da je bila Slovenija še leta 2007 povsem na dnu med evropskimi državami, vendar ji je uspelo z zavzetostjo prometno varnost bistveno izboljšati. Toda zadnji dve leti se krivulja ponovno obrača, tako da so policisti letos našteli že 116 mrtvih, leta 2014 pa je v vsem letu na cestah umrlo »samo« 108 ljudi. Slovenija je v tem obdobju na lestvici stanja prometa nazadovala za deset mest (na 24. mesto med 28 državami Evropske unije). Na porazen rezultat se je odzvala le slovenska evropska komisarka za promet Violeta Bulc, vsi pristojni v Sloveniji pa so se zavili v »glasen molk«, kot se je včeraj izrazila klinična psihologinja dr. Alenka Sever, ki se je pozivu AMZS priključila v družbi predstavnikov zavoda Varna pot, zveze šoferjev in avtomehanikov ter prometnega strokovnjaka dr. Petra Liparja.
Pri AMZS ocenjujejo, da gre v Sloveniji za množico problemov, ki se jih ne rešuje, in da mora odgovornost prevzeti bodisi minister za infrastrukturo bodisi AVP. »4023 voznikov se še vedno vozi s ponaredki (ponarejenimi vozniškimi dovoljenji ali pa lažnimi potrdili o opravljeni varni vožnji, op. p.) in niti enemu do danes ni bilo odvzeto vozniško dovoljenje. Kakšna zaušnica je to ljudem, nevladnim organizacijam in resoluciji nacionalnega programa, ki se trudijo za višjo varnost v cestnem prometu? Izdanih je bilo 2853 spornih zdravniških spričeval ljudem, ki ne bi izpolnjevali zdravniških kriterijev, pa se danes vozijo po slovenskih cestah,« je bil konkreten Štaba, ki AVP očita tudi nestrokovno izvajanje nalog pri zasledovanju nacionalnega programa, pomanjkljivo upravljanje področja varnosti cestnega prometa, nepravilnosti na področju šol vožnje in rehabilitacijskih programov, sistemsko zniževanje standardov pri preventivno-izobraževalnih vsebinah in drugo.
Ceste morajo odpuščati napake
Da bomo v Sloveniji potrebovali tudi miselni preobrat, je prepričan prometni strokovnjak dr. Peter Lipar, ki opozarja, da imajo predpisi za gradnjo cest v Sloveniji že »antično vrednost« in zato ne poznajo naprednih rešitev, ki so se v Evropi razvile v zadnjih šestih, sedmih letih. To so ceste, ki voznikom odpuščajo napake. »Niso pomembne samo tehnične lastnosti ceste, ampak tudi vse, kar je ob cesti. S takšnim pristopom bi zagotovo lahko prihranili tretjino smrtnih žrtev na cestah,« je prepričan Lipar, ki postreže s splošno sprejeto statistiko, da kar 90 odstotkov voznikov med vožnjo ni osredotočenih na dogajanje na cesti, 30 odstotkov jih je še utrujenih, petnajst odstotkov pa pod vplivom alkohola, drog ali psihoaktivnih zdravil.
Po mnenju profesorja na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo je padec prometne varnosti v zadnjih dveh letih povezan tudi z občutnim zmanjšanjem sredstev, ki jih je država namenjala obnovi cest, vendar pa so vsaj na tem področju napovedi boljše: »Direkcija za infrastrukturo ima več kot dvesto milijonov evrov za prihodnji dve leti. To pomeni, da se trenutno stanje ne bo slabšalo. Toda 70 odstotkov državnih cest je v katastrofalnem stanju in če hočemo to spremeniti na vsaj 30 odstotkov, bi po mojih izračunih morali podvojiti vlaganja na od 400 do 450 milijonov evrov na leto.«
