Ob pol dveh ponoči se je družina iz bližine Celovca v sosednji Avstriji vračala iz Slovenije proti domu čez Ljubelj. 44-letni voznik je na glavni cesti Podtabor–Tržič blizu kraja Zvirče izgubil oblast nad vozilom. Zapeljal je s ceste, prebil odbojno ograjo in se začel prevračati. Ustavil se je šele nekaj deset metrov naprej v globeli pod cesto. Na strehi. Voznik je bil mrtev na kraju nesreče. Lažje se je poškodovala njegova 41-letna žena, huje pa kar trije najstniški otroci. Dva sta bila njuna, s seboj so imeli še prijateljico. Po neuradnih podatkih poškodbe niso tako hude, da bi bila ogrožena njihova življenja. Na tem delu ceste proti Tržiču so se hude prometne nesreče, tudi s smrtnim izidom, že dogajale.
Posredovali so poklicni gasilci iz Kranja in domači iz prostovoljnega društva Bistrica pri Tržiču. Gasilci so zavarovali kraj nesreče, zagotovili razsvetljavo, pomagali reševalcem pri oskrbi poškodovanih oseb, s tehničnim posegom vozilo postavili na kolesa in ga potegnili nazaj na cesto, iz vozila so izrezali pokojnega voznika, pomagali pogrebni službi pri prenosu pokojnika in očistili cestišče. Intervencija je bila zahtevna ne le zaradi števila udeležencev, pač pa tudi zaradi težkega dostopa. Trajala je do petih zjutraj. To je letošnja sedma smrtna žrtev na gorenjskih cestah. Umrli so še pešec na avtocesti v začetku leta, voznik avtomobila v Tržiču, traktorist v Radovljici, voznica avtomobila v Velesovem, voznik avtomobila, ki je v Svetem Duhu trčil z vlakom, in kolesarka v Poljanah nad Škofjo Loko.
Mnogo bolj srhljiva je letošnja statistika nesreč na vseh slovenskih cestah. Že celo leto številke prehitevajo tiste iz preteklega leta, ki je bilo s stališča prometne varnosti že tako in tako slabše od prejšnjega. Letošnje pa je torej še slabše. Samo v ponazoritev: leta 2014 je na slovenskih cestah v celem letu umrlo 108 ljudi, letos že 116, pa sta do konca leta še dva meseca. Prejšnji teden so se na slovenskih cestah zgodile tri prometne nesreče s smrtnim izidom, v katerih so umrle tri osebe. Lani v tem času so policisti poročali o 104 smrtnih žrtvah. Ob tem je treba dodati, da pa se skupno število vseh prometnih nesreč vendarle vsako leto niža. Po podatkih agencije za varnost prometa v zadnjih štirih letih za četrtino. Prav tako je letos manj nesreč z lahkimi in hudimi telesnimi poškodbami.
Avgusta 20 mrtvih
Leto se je sicer že začelo izjemno slabo, saj je zgolj januarja na cesti umrlo 13 ljudi, kar je 160 odstotkov več kot lani, bolj problematični meseci pa so bili tudi april, julij in avgust s po 14, 15 in 20 smrtnimi nesrečami. Sekretar komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri AMZS Jure Kostanjšek izpostavlja tudi večje število hudih nesreč na avtocesti. »Tam je izpostavljenost letos precej večja, saj je promet na avtocestah močno narasel, potem ko je nekaj let v času krize padal,« razlaga Kostanjšek. Ne želi špekulirati, v kolikšni meri je na slabšo prometno varnost vplivala tudi dolgotrajna policijska stavka: »O vplivu stavke obstajajo različna stališča in debate. Po mojem mnenju je vsaj delno vplivala, saj je nadzor zagotovo potreben.«
Prav pri AMZS že dlje časa opozarjajo tudi na slabe regionalne in glavne ceste, Kostanjšek pa pravi, da so na direkciji za infrastrukturo letos precej več sredstev namenili preplastitvam dotrajanih odsekov. »To je treba pohvaliti, počasneje pa se premika pri nekaterih večjih infrastrukturnih projektih. Prav tako se odseki bolj kot ne le preplastijo, zmanjka pa za druge ukrepe, denimo urejanje prometne signalizacije, postavljanje ograj, čiščenje okolice vozišča. Mislim pa, da lahko na več računamo v prihodnjih dveh letih, saj se sredstva povečujejo,« je optimističen Kostanjšek.
Število smrtnih žrtev na slovenskih cestah v zadnjih desetih letih
GPU
PODATKI
294
300
262
250
214
200
171
138
141
150
130
125
120
116
108
100
50
0
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016*
