»Čisto nič novega,« je dejala občinska svetnica SDS Maja Kocjan iz Civilne iniciative proti begunskemu centru v Beli krajini, ko je včeraj z drugimi svetniki odhajala s sestanka predstavnikov občine s sekretarjem na notranjem ministrstvu Boštjanom Šeficem in predstavniki policije. Sestanek je sklicala županja Črnomlja Mojca Čemas Stjepanovič, predvsem zaradi govoric, ki so se pojavile v javnosti in med Belokranjci povzročile precej nezadovoljstva.
»Bolje pod nadzorom kot razkropljeni«
Toda odgovora na glavno vprašanje, o natančnih lokacijah za morebitno vzpostavitev sprejemno-registracijskega centra, tudi včeraj niso dobili. »Ogledujemo si šest, sedem lokacij na območju občin Črnomelj, Metlika in nekaterih drugih. Ko bomo našli primerno lokacijo in dobili soglasje lastnika, bomo začeli pogovore z lokalno skupnostjo, ali je lokacija primerna ali ne,« je dejal Šefic.
Da Črnomaljci nasprotujejo kakršnemukoli centru za prebežnike na svojem območju, so jasno izrazili 12. oktobra s protestom, ki se ga je udeležilo več sto ljudi. Država je namreč izbrala zemljišče obrambnega ministrstva na Vražjem kamnu, ki ga že dvajset let uporablja Športno kinološko društvo Bela krajina. Toda, kot je ponovno poudaril Šefic, ta lokacija ni bila nikoli dokončna, je pa ustrezala vsem merilom. Kot je znano, je ministrica za obrambo Andreja Katič namero o prevzemu zemljišča nato preklicala.
Čemas-Stjepanovičeva je prejšnji četrtek na temo sprejemno-registracijskega centra sklicala tudi varnostni sosvet občine. Kot pravi, so bili »enotnega mnenja, da bi bilo v primeru večjega števila prebežnikov te vendarle bolje imeti pod nadzorom, na nekem omejenem območju, kot da se razkropijo po vsej Beli krajini in s tem še povečajo bojazen prebivalcev tega območja.«
Bela krajina manj obremenjena z nezakonitimi prehodi
Na meji s Hrvaško je predvidenih pet sprejemno-registracijskih centrov, na Šentilju, v Lendavi in Dobovi že stojijo, predvideni pa so še na območju Bele krajine in Ilirske Bistrice. »Z ilegalnimi prehodi se srečujemo vsak dan. Res je njihov obseg trenutno obvladljiv z običajnimi policijskimi enotami,« pravi Šefic. Septembra so policisti na območju vse države po podatkih Šefica našteli 131 nezakonitih prehodov, mesec prej 158.
Zlasti avgusta je bilo najbolj obremenjeno ilirskobistriško območje, kjer so policisti razbili dobro organizirano kriminalno skupino, ki je tihotapila prebežnike. Na območju Bele krajine je bilo tovrstnih prehodov bistveno manj. Pa vendar je, kot trdi Šefic, po ocenah notranjega ministrstva sprejemno-registracijski center v tem delu Slovenije potreben, »ker ne moremo izključiti situacije, da bodo tudi prek tega območja v prihodnje potekale intenzivnejše nezakonite migracije. Zato moramo zagotoviti možnosti, da bosta lahko oskrba prebežnikov in predvsem vodenje nujnih policijskih postopkov lahko potekala nemoteno. Policijske enote namreč nimajo dovolj zmogljivosti za primer, če bi se število prebežnikov bistveno povečalo.«
V sprejemno-registracijskih centrih, kjer bi lahko naenkrat sprejeli od 150 do 300 ljudi, bi potekali postopki registracije, varnostnega preverjanja in tudi vračanja v državo, od koder so migranti prišli, oziroma premeščanja tistih, ki bi zaprosili za mednarodno zaščito, v azilni dom. Tisti, za katere v 72 urah ne bi bilo mogoče izpeljati teh postopkov, bi bili v skladu z zakonodajo premeščeni v center za tujce. Šefic je ponovno poudaril, da se bodo takšni centri tudi nemudoma zaprli, če migracij na določenem območju ne bo več.
