Opolnoči se je iztekel rok za prijavo kandidatov za položaj viceguvernerja Banke Slovenije (BS), saj se bo konec februarja iztekel mandat viceguvernerki Mejri Festić. V največ mesecu dni mora predsednik Borut Pahor izbrati kandidata (bodisi med prijavljenimi bodisi samostojno) in ime posredovati v državni zbor. Koliko prijav so dobili, v Pahorjevem uradu niso želeli razkriti, neuradno pa smo izvedeli, da je do včeraj popoldne prispelo okoli deset kandidatur.
Izbrskali smo nekaj imen. Med drugim kandidirajo Jožef Bradeško, Milan M. Cvikl, Igor Masten in Mitja Mavko, vsi so kandidaturo potrdili.
Med tistimi, ki so svojo kandidaturo že oddali, je tudi sedanja viceguvernerka Mejra Festić, ki pa je, to so nam potrdili tudi v guvernerjevem kabinetu, odklonila predlog Boštjana Jazbeca, da jo predlaga za nov mandat. Guverner tako ni podprl nobenega kandidata.
Trenja v vodstvu Banke Slovenije
V svetu BS po naših informacijah odnosi niso dobri. To potrjuje tudi dejstvo, da je Festićeva pri svoji vnovični kandidaturi podporo svojega šefa odklonila. Razlog za spor je tudi ukinitev posebne inšpekcijske skupine, ki je policiji in specializiranemu državnemu tožilstvu pomagala pri preiskavi sumov kaznivih dejanj in odkrivanju slabih bančnih praks pred sanacijo v letu 2013, ki jo je vodila prav viceguvernerka. Ta je sicer tudi javno povedala, da ukinitvi skupine nasprotuje. Festićeva pa je sicer edina preostala članica Jazbečeve ekipe viceguvernerjev, ki je bila na tem položaju še v času sanacije bank in je kriminalistična preiskava v BS letos poleti ni doletela.
Po neuradnih informacijah guverner Boštjan Jazbec tudi ni v najboljših odnosih s svojimi novimi tremi viceguvernerskimi kolegi, med drugim naj bi bili kritični tudi do njegovih odločitev o sklepanju pogodb z zunanjimi pravnimi strokovnjaki.
V BS sicer zanikajo, da guverner dopušča celo možnost, da svoj mandat predčasno konča, če tokrat ne bo dobil »prijateljskega« viceguvernerja. Takšen bi bil nedvomno Igor Masten, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, v preteklosti tudi nadzornik NLB, ki je bil začasno petinsko zaposlen še v BS kot vodja raziskovalcev in kandidira s podporo ekonomista Mojmirja Mraka. Masten, ki se je za viceguvernersko mesto v preteklosti že potegoval, je bil sicer tudi tisti ekonomist, ki je predlagal kolega Jazbeca za kandidata za guvernerja, pozneje pa ga tudi angažirano zagovarjal, ko so se nadenj zgrnili očitki o domnevnih nepravilnostih pri sanaciji bank konec leta 2013.
Arharjevi, Mramorjevi in Gasparijevi kandidati
Kandidat Jožef Bradeško je nekdanji član uprave SID banke. Za nov mandat se po desetih letih v njeni upravi ni potegoval. Njegovo kandidaturo za viceguvernerja je pisno podprl predsednik Združenja bank France Arhar, ki si po oceni naših sogovornikov želi v svet BS spraviti čim več ljudi iz bančnih krogov, čeprav je v kabinetu predsednika Pahorja prevladala ocena, da velja pri iskanju novega viceguvernerja poiskati kandidata, ki bi s strokovnim znanjem sedanjo sestavo BS dopolnil.
Milana M. Cvikla pri naskoku na ta položaj podpirata nekdanja guvernerja BS Mitja Gaspari in Marko Kranjec, ki ocenjujeta, da gre za visoko kvalificirano osebo in izkušenega finančnika. Cviklu je maja letos potekel mandat člana evropskega računskega sodišča, med drugim je bil generalni sekretar Pahorjeve vlade, pa minister LDS in poslanec, nekaj časa je delal tudi v NLB. Mavka, nekdanjega državnega sekretarja na finančnem ministrstvu, ki je imel dejavno vlogo pri pripravah na sanacijo bank v letu 2013, bil pa je tudi neizvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), je za viceguvernerja predlagal Dušan Mramor.
Politična izbira
Predsednik Pahor se bo še pred formalno izbiro kandidata posvetoval z vodji poslanskih skupin, kajti ne glede na to, da bo kandidata formalno predlagal predsednik, bodo zadnjo besedo imeli poslanci. Kot je znano, poslanci niso potrdili denimo imenovanja Janeza Fabijana, zmanjkal mu je en glas, proti njemu pa sta glasovali tako SDS kot SD, in sicer zaradi dvomov o pravilnosti postopkov sanacije bank. Decembra lani se je za viceguvernersko mesto ponovno prijavil tedanji viceguverner Darko Bohnec, a s kandidaturo ni bil uspešen.
