Poceni zadružna stanovanja, kot smo jih v Sloveniji poznali v začetku prejšnjega stoletja, bi se lahko spet pojavila na našem trgu. Skupina, ki bo izvedla pilotni projekt ustanovitve stanovanjske zadruge, bo po napovedih državnega sekretarja Tadeja Slapnika začela delovati že prihodnji mesec. Vanjo bo ministrica za okolje in prostor Irena Majcen poleg uslužbencev ministrstva imenovala še predstavnike republiškega stanovanjskega sklada, lokalnih skupnosti in iniciative Zadrugator, katere cilj je stanovanjske zadruge ter z njimi dostojna in vsem dostopna zadružna stanovanja razširiti po državi. Spodbujanje in podpora stanovanjskih zadrug sta predvidena tudi v državni resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu do leta 2025.
Življenje po lastnem okusu
Prve projekcije za zadrugo v Ljubljani so že izdelane. V Zadrugatorju so za ilustracijo vzeli opuščeno skladišče na Koleziji, ki bi ga prenovili in v njem uredili neprofitna najemniška stanovanja ter predvsem več skupnih površin, kot jih poznamo v običajnih večstanovanjskih stavbah.
V zadrugah v tujini, ki poudarjajo življenje v skupnosti, si stanovalci po navadi delijo zunanje prostore, pralnico, sobo za zabave in rekreacijo, sobo za goste, knjižnico Lahko imajo tudi skupno kuhinjo in jedilnico ter dnevno sobo, sodelujejo pri varstvu otrok, si delijo avtomobile, skupaj hodijo na počitnice. »Kjer se oblikuje politični prostor, skupaj tudi kritično razmišljajo o družbenih problemih, organizirajo proteste, pomagajo brezdomcem in beguncem,« našteva Klemen Ploštajner iz Zadrugatorja.
Ne glede na razlike je vsem zadrugam skupno, da se odrekajo dobičku in tudi na tak račun svojim članom zagotavljajo cenejša stanovanja od tržnih. K temu pripomorejo država in lokalne skupnosti, ki zagotavljajo poceni zemljišča in ugodne kredite, svoj delež pa s posebej prilagojenimi posojili prispevajo tudi banke.
V Ljubljani za 30 odstotkov nižja najemnina
Če bi takšno podporno okolje vzpostavili v Sloveniji, bi za 40 kvadratnih metrov veliko stanovanje v nekdanjem skladišču na Koleziji po zelo grobih ocenah Zadrugatorja najemnik moral plačevati približno 200 evrov na mesec. Povprečna mesečna najemnina za takšno stanovanje v Ljubljani je medtem po zadnjih podatkih geodetske uprave (Gurs) leta 2014 znašala 300 evrov, verjetno pa še kakšen evro več, saj je Gurs te podatke nehal objavljati prav zaradi zavajajočega poročanja najemodajalcev, ki se množično izogibajo davkom.
Stanovanjski projekt Zadrugatorja je šele v fazi ozaveščanja javnosti in terminskega načrta zanj še ni. A primerna parcela je morda že izbrana. V Zalogu jo je mladim navdušencem že pred časom ponudil ljubljanski stanovanjski sklad. Lokacija ostaja v igri, vendar ima nekaj omejitev. Ena je oddaljenost od središča mesta, saj bi želeli mladi v zadružni soseski živeti v skladu z načeli zelenega bivanja, torej brez avtomobilov.
Pot do zadružnih stanovanj tudi sicer ne bo lahka. Težava je že šibak interes javnosti in njeno slabo poznavanje možnosti, ki jih pri reševanju stanovanjskih in drugih težav ponujajo zadruge, ugotavljajo stanovanjski strokovnjaki. Veliko oviro po Ploštajnerjevih besedah predstavljajo tudi pomanjkanje podpornega okolja in banke, ki pri nas še niso razvile primernih finančnih instrumentov za kreditiranje takšnih projektov. V švicarskem modelu, ki je Ploštajnerju in somišljenikom najbliže, zadruga od občine po zelo ugodni ceni dobi zemljišče v dolgoročni najem, deset odstotkov vrednosti gradnje prispevajo člani zadruge, preostanek denarja pa s krediti zagotovijo zadružne in komercialne banke.
Banke dolgoročno največji problem
Za trajnostni zadružni sistem bo treba v Sloveniji najti nove modele dolgoročnega financiranja investicij, kar bo po besedah direktorja Inštituta za politike prostora Marka Peterlina verjetno najtežja naloga. Prilagoditve zakonodaje lahko po vladnih obljubah pričakujemo že prihodnje leto. »Zakonsko je treba opredeliti, katere ugodnosti lahko država in občine ponudijo zadrugi na področju zemljišč, garancij in sofinanciranja. Ker je posameznik v zadrugi hkrati najemodajalec in najemnik, je treba drugače urediti najemna razmerja. Smiselno bi bilo tudi, da država in občine zadruge podprejo zunaj logike dodeljevanja neprofitnih najemnin,« navaja Ploštajner in poudarja, da bi morali stanovanjske zadruge v zakonodaji opredeliti čisto posebej.
