Vlada je spremenila uredbo o podatkih v registru nepremičnin. Najpomembnejša novost bo najverjetneje najbolj razveselila lastnike poslovnih nepremičnin. Ti bodo namreč dobili možnost natančnejšega evidentiranja svojih prostorov in s tem bolj korektnih ocen o njihovi vrednosti, kar je pomembno zaradi napovedane uvedbe davka na nepremičnine. Z letom 2019 bo predvidoma davek odmerjen prvič.
V Sloveniji je okoli 20.000 nepremičnin, v katerih se mešajo različne rabe prostorov. »Če je danes trgovski center opredeljen le kot trgovski center in je celotna njegova površina ovrednotena enako, bo lahko lastnik v prihodnje v registru nepremičnin znotraj trgovskega centra posebej evidentiral površino garaž, skladišč, pisarn, parkirnih prostorov« so pojasnili na geodetski upravi (Gurs). Ker posamezne nepremičnine dosegajo različne vrednosti na trgu (trgovski lokali so recimo dražji od parkirišč), bo posplošena tržna vrednost trgovskega centra po novem bolj ustrezala njegovi dejanski vrednosti na trgu.
V hotelirstvu ključne težave ostajajo
»Pozdravljamo vse rešitve, ki lastnikom nepremičnin poenostavljajo evidentiranje in s tem zmanjšujejo njihove stroške,« so se odzvali v skupini Mercator, ki je s približno milijonom kvadratnih metrov površin eden največjih lastnikov nepremičnin pri nas. Ker je trgovsko podjetje že pred napovedano uveljavitvijo davka na nepremičnine v letu 2014 pregledalo vse svoje nepremičnine in njihovo evidentiranje v registru nepremičnin, po uveljavitvi nove uredbe ne bi smeli imeti veliko dela. »Žal uredba ne vključuje sprememb, ki bi omogočale potencialno znižanje stroškov oziroma optimiziranje osnov za odmero napovedanega davka na nepremičnine, kar bi bilo dodatno še bolj dobrodošlo za lastnike večjega portfelja nepremičnin, kot je Mercator,« so dodali.
V podjetju Centrice Ljubljana, ki ima v lasti nakupovalna središča Qlandia, po besedah direktorice Mojce Prošek novo uredbo še preučujejo. Dobra poznavalka turistične panoge, nekdanja predsednica uprave Istrabenz Turizma in aktualna direktorica Kobilarne Lipica Lorela Dobrinja pa podobno kot predstavniki Mercatorja spremembe ocenjuje kot dobrodošle. A opozarja, da vsaj v hotelirstvu ključnega problema ne bodo rešile. »Velikost neke pisarne je odvisna predvsem od luksuza, ki si ga neko podjetje zmore in želi privoščiti, saj pisarna praviloma ne vpliva na ceno storitev podjetja oziroma je bolj stvar njegove podobe. Velikost hotelske sobe in balkona pa neposredno vpliva na ceno te sobe na trgu,« Dobrinjeva poudarja, da bi morala prihajajoča obdavčitev upoštevati predvsem te razlike. Kako bodo spremembe uredbe vplivale na posplošeno tržno vrednost in obdavčitev nepremičnin Kobilarne Lipica, mora še preučiti.
Novih podatkov ne bo
Sprememb posplošenih tržnih vrednosti zaradi nove uredbe pa zagotovo ne bo pri hišah in stanovanjih, čeprav uredba ukinja ali nadomešča z novimi kar 27 podatkov, ki jih zdaj vsebuje register nepremičnin. Gre za podatke, ki ne vplivajo na posplošeno vrednost, recimo uporaba kabelske televizije, vrsta ogrevanja nepremičnine, obstoj kuhinje Po pojasnilih geodetske uprave te podatke ukinjajo, ker jih lastniki ne posodabljajo, hkrati pa zmanjšujejo preglednost in otežujejo vzdrževanje kakovostnega registra.
Novih podatkov v registru z novo uredbo ne bo. Predviden je zgolj drugačen način evidentiranja določenih podatkov – namesto parkirnega prostora bo recimo po novem navedena samo šifra zanj. Spremembe naj bi v registru zaživele v prvi polovici prihodnjega leta.
