Pomorska raziskovalka superpremožnih
Ko si je izbrala raziskovalno dispozicijo s področja družbene geografije, so se ji številni kolegi posmehovali, na inštitutu za pomorsko geografijo na univerzi v Cardiffu pa so bili navdušeni. Sloj izjemno premožnih ljudi je namreč zelo vpliven, obenem pa se o njem pravzaprav ve zelo malo. Britanka Emma Spence se je v znanstvenem raziskovanju s področja družbene geografije osredotočila na superbogate in njihove ogromne jahte. Po končanem univerzitetnem študiju je najprej leto dni službovala kot ladijska stevardesa, nakar se je med poletnimi počitnicami še sedemkrat vrnila delat na morje. Tam je tudi dobila zamisel o svojem znanstvenoraziskovalnem delu, v katerem se je poglobila v tržišče dragih plovil, v mobilnost bogatih in v njihovo življenje na krovu. »Jahte so nenavadna naložba,« je v pogovoru za Spiegel Online dejala Spenceova. »Če umetninam in nepremičninam cena raste, njim vztrajno pada. To, da jahte plavajo, je za veliko bogatašev zgolj ljubek detajl. V morju se namreč nikoli ne kopajo. Mnogo bolj pomembno jim je biti ob pravem času na pravem kraju.« In to je tam, kjer so preostali superbogati. V soboto zvečer se dobijo v Saint Tropezu, naslednje jutro se vsi zasidrajo v istem zalivu, nakar se znova srečajo v naslednji luki. Tako to poteka vsak dan med majem in septembrom. Če življenje multimilijonarjev zaradi tega deluje nedomiselno in enolično, pa je dizajn njihovih jaht zelo kreativen. »Fascinantno je, kaj vse vidiš na njih. Denimo pristajališče za helikopterje, ki se s pritiskom na gumb preobrazi v disko ali v bazen,« je navdušena doktorandka. Ko je bila stevardesa, pred svojimi premožnimi delodajalci ni nikoli skrivala, da jo na jahto vleče tudi znanstvena radovednost o njihovem življenju na morju, ne zgolj dobro plačilo. »Večina bogatih je bolj odkritih, kot bi si mislili,« razkrije Spenceova. »Zelo radi namreč govorijo o svojih jahtah.«