Ustavno sodišče (US) je presodilo, da je bila novela zakona o bančništvu, na podlagi katere so bili leta 2013 razlaščeni imetniki podrejenih obveznic v slovenskih bankah, ki so skupno izgubili okoli 600 milijonov evrov, deloma protiustavna. Razsodilo je, da imetniki podrejenih obveznic niso imeli na voljo učinkovitega sodnega varstva, je pa bila odločitev skladna z ustavo v delu, ki je omogočil ukrep Banke Slovenije (BS).
Izbrisani obvezničarji zadovoljni
Za enega najbolj javno izpostavljenih lastnikov obveznic Tadeja Kotnika, rednega profesorja na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, je odločitev US sprejemljiva: »Osebno sem pričakoval, da mi bo US vrnilo pravico zahtevati neodvisno in objektivno preverbo, ali so bili pravni in ekonomski pogoji za izbris mojih terjatev do bank res izpolnjeni. Danes smo to pravico dobili in ocenjujem, da bomo z njo dokaj zlahka dokazali oškodovanje. Naša samooklicana 'domača trojka' z Banko Slovenije na čelu je dobro vedela, zakaj nam je to pravico jeseni 2013 z noveliranim zakonom o bančništvu odvzela, pa potem skoraj tri leta vztrajala, da mora tako ostati.« Glede na napotke US državnemu zboru Kotnik pričakuje, da bodo razlaščenci končno le dobili tudi pravico do vpogleda v tajne cenitve, ki so bile podlaga za izbris.
BS: Členi zakona o bančništvu skladni z ustavo
Spomnimo, eno ključnih vprašanj v vsej zgodbi je prav izračunana bančna luknja. V času izračunov je bila metodologija tajna, pozneje pa se je izkazalo, da so bile banke testirane za obremenitve pod predpostavko triletne recesije, padca bruto družbenega proizvoda za skoraj deset odstotkov in padca vrednosti cen delnic in obveznic v višini okoli 25 odstotkov. Dve različni metodi ocenjevanja sta poleg tega privedli do dveh različnih ocen, razlika med njima pa je znašala kar 1,5 milijarde evrov.
Zadovoljni so tudi v BS. »Tako so tudi ukrepi, ki so bili bankam izrečeni z našimi odločbami o izrednih ukrepih, skladni z ustavo in jih ni mogoče kakor koli izpodbijati.« Ocenjujejo, da je US potrdilo, da lahko imetniki podrejenih instrumentov uveljavljajo morebitno varstvo le z vlaganjem odškodninskih tožb, ki so bile sicer predvidene že z zakonom o bančništvu. V tem delu pa je dalo dodatna navodila zakonodajalcu za zagotovitev učinkovitejšega sodnega varstva.
Ali so bile s konkretnimi odločbami kršene pravice lastnikom podrejenih obveznosti, US ni presojalo.
Po ugotovitvah ustavnega sodišča sodno varstvo za imetnike podrejenih obveznic ni bilo učinkovito, ker zakonodajalec ni upošteval in uravnotežil znatno šibkejšega položaja vlagateljev v podrejene obveznice v primerjavi z BS. To dejansko pomeni, da so sicer imeli formalno možnost vložitve odškodninskih tožb proti BS in doseči razveljavitev njenih odločb, vendar pa je bila ta rešitev urejena in dana na voljo pomanjkljivo, vsebinsko prazno, torej le formalno.
Pri svoji odločitvi je US upoštevalo tudi dejstvo nedostopnosti podatkov o ocenah vrednosti bank, ki bi tožnikom sploh omogočilo pripravo tožbe, odsotnosti posebnih in prilagojenih postopkovnih pravil, ki bi odtehtala siceršnjo strokovno in informacijsko neravnotežje med povprečnim upravičencem in BS ter zaradi posebnih hitrih in ekonomičnih postopkov kolektivnega sodnega varstva.
Sodišče je državnemu zboru naložilo, da mora protiustavnost odpraviti v šestih mesecih, in sicer tako, da bo mogoče uveljavljati pravice do sodnega varstva za vse morebitno že vložene in prihodnje odškodninske tožbe v zvezi z izbrisi. Odredilo je tudi odložitev začetka teka zastaranja odškodninskih zahtevkov do poteka šestmesečnega roka, ki začne teči po odpravi ugotovljene protiustavnosti. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je napovedala, da bo vlada sledila napotkom ustavnega sodišča in pripravila predloge zakonskih sprememb. Prepričana pa je, da je tako potrjeno stališče vlade, da imajo določbe zakona, ki sledijo sporočilu evropske komisije iz avgusta 2013, glede državnih pomoči zavezujočo naravo.
Kot je opozorila odvetnica pobudnikov za zadržanje zastaralnih rokov Tamara Kek, je US zadržalo tek zastaralnih rokov le za odškodninske tožbe proti BS. »Pri tem je povsem spregledalo naša opozorila, da je treba zadržati tudi tek zastaralnih rokov za odškodninsko varstvo zoper poslovne banke in zoper Republiko Slovenijo. Zato bo po naši oceni te tožbe treba vložiti do 18. decembra 2016,« je poudarila.
Po njeni oceni se US do številnih in ustavnopravno relevantnih pravnih vprašanj sploh ni opredelilo. »Ugotovilo je sicer, da nekdanji imetniki podrejenih obveznic nimajo zagotovljenega učinkovitega odškodninskega varstva, vendar pa v obrazložitvi odločbe zakonodajalcu ni dalo nobenih napotkov o tem, kakšno bi bilo učinkovito in ustavno skladno sodno varstvo. Zakonodajalcu je le naložilo, da mora zaradi odsotnosti posebnih procesnih pravil za odškodninske spore proti BS zapolniti protiustavno pravno praznino. Kako pa bo ta zapolnjena, je v celoti prepustilo presoji zakonodajalca,« je povedala Kekova.
Prav tako po njenem US ni prepoznalo dejanske nejasnosti in nedoločnosti meril za ocenjevanje sredstev bank, v katerih je bil izvirni greh za netransparentno in samovoljno ugotavljanje bančne luknje in samovoljno delovanje BS. »Tako US ni naložilo zakonodajalcu, da opredeli metodo cenitve sredstev bank, ki bi bila skladna z mednarodnimi računovodskimi standardi. Prav tako ne, da z zakonom uredi način ponovnega vrednotenja sredstev bank, ki bi sploh lahko bil podlaga za odločitev o vlaganju odškodninskih tožb in za odškodninsko odgovornost BS,« je še opozorila. Zato bodo po njenem prepričanju nekdanji imetniki podrejenih obveznic bank še naprej v pravno povsem negotovem položaju. Prav tako pa ni izključena možnost, da bo tudi nova ureditev posebnih procesnih pravil za odškodninske spore, če ne bo vsebovala tudi metode vrednotenja sredstev bank, povsem neprimerna podlaga za odškodninsko varstvo ter tako lahko znova podvržena ponovni ustavnosodni presoji.
