Ustavno sodišče je včeraj nadaljevalo obravnavo novele zakona o bančništvu, na podlagi katerega so bili leta 2013 razlaščeni imetniki podrejenih finančnih instrumentov v slovenskih bankah. Pobudo za presojo ustavnosti zakona je na ustavno sodišče podal protagonist boja za obvezničarje Tadej Kotnik, redni profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko.
Po pojasnilih generalnega sekretarja ustavnega sodišča Sebastiana Nereda se obravnava ustavnosti zakona včeraj še ni končala, nadaljevala se bo na eni od prihodnjih sej. Kdaj bo ustavno sodišče sprejelo dokončno odločitev, še ni znano.
Obravnavo novele zakone o bančništvu, ki so jo leta 2013 pripravili na finančnem ministrstvu, je ustavno sodišče sicer začelo že novembra 2014. Ker je želelo počakati na odločitev sodišča EU, jo je takrat tudi prekinilo. To je letos julija odločilo, da je bil izbris delničarjev in lastnikov obveznic skladen z evropskim pravnim redom, hkrati pa navedlo, da zahteve evropske komisije, na katere sta se ob izbrisu obvezničarjev sklicevali slovenska vlada in Banka Slovenije, niso bile zavezujoče. »Pretvorba ali odpis podrejenih instrumentov je zadosten pogoj, da komisija odobri državno dokapitalizacijo, ni pa za to nujno potreben,« so med drugim ob odločitvi navedli na sodišču EU v Luksemburgu. Odločitev o tem, ali so bili lastniki podrejenih obveznic izbrisani v večji meri, kot je bilo potrebno za sanacijo bank, pa so evropski sodniki prepustili slovenskim ustavnim sodnikom. Lastniki podrejenih obveznic so izgubili okoli 600 milijonov evrov.
Razlika med ocenama kar v višini 1,5 milijarde evrov
Eno ključnih vprašanj v celotni zgodbi je izračunana luknja v bančnem sistemu. V času izračunov je bila metodologija tajna, šele kasneje pa se je izkazalo, da so bile banke testirane za obremenitve pod predpostavko triletne recesije, padca bruto družbenega proizvoda za skoraj deset odstotkov in padca vrednosti cen delnic in obveznic v višini okoli 25 odstotkov. Dva različna pristopa ocenjevanja sta privedla do dveh različnih ocen, razlika med njima pa je znašala kar 1,5 milijarde evrov. Ker je podlaga za oceno potrebne dokapitalizacije vedno kapitalski primanjkljaj, je bil upoštevan pesimistični scenarij, so med drugim v gradivu o sanaciji bank navedli v Banki Sloveniji.
Spomnimo, medtem ko je bil kapitalski primanjkljaj Nove Ljubljanske banke ocenjen na dve milijardi evrov, je bila banka dokapitalizirana z 1,55 milijarde evrov. Luknja v Novi KBM je bila ocenjena na dobro milijardo evrov, dokapitalizacija pa je znašala 870 milijonov evrov. V Abanki pa je bilo za okoli 750 milijonov evrov primanjkljaja, finančna injekcija je znašala 591 milijonov evrov. Kasneje so v Banki Slovenije zahtevali ukrepanje še v Banki Celje.
