Najboljše bi ga opisal kot salonskega leva. Je človek, ki nesporno ima inteligenco, izobrazbo in znanje. A se vedno trudi dajati vtis svetovljana in nekoga, ki ga malenkosti ne zanimajo, pač pa ga zanima le global, saj malenkosti so za male ljudi, on pa je velik. Seveda se ta salonskost najbolj kaže v tem, da bo/je vedno izbiral pot, na kateri bo imel zaščito pomembnih odločevalcev. To je zanj veliko pomembneje od pokončne drže za tista dejanja, ki jih narediš zato, ker je tako prav. Saj mu itak ustrezni (Mario Draghi) povedo, kaj je prav.« Tako opisuje »zmagovalca« tega tedna sogovornik, ki guvernerja Banke Slovenije (BS) Boštjana Jazbeca dobro pozna.
Je res zmagovalec? Vse od bančne sanacije v letu 2013 je tarča številnih očitkov. Če jih poenostavimo: njegova napaka naj bi bila, da je bila velikost bančne luknje ocenjena napačno, pregloboko. Pri oceni kapitalskega primanjkljaja bank so bile upoštevane bistveno manj ugodne številke po metodi cenitve od spodaj navzgor (bottom-up) in primanjkljaj, ki ga je izračunala družba Oliver Wyman, in ne za poldrugo milijardo evrov nižji izračun družbe Roland Berger po metodi od zgoraj navzdol (top-down), in da so bili ob upoštevanju nezavezujočega napotka iz Bruslja delničarji bank in imetniki podrejenih finančnih instrumentov nepotrebno »razlastninjeni«.
Presenečen bo, če mu ustavno sodišče ne bo pritrdilo
Po odločitvi sodišča EU z začetka tega tedna je jasno, da so bile banke leta 2013 tako rekoč v stečaju, dileme za lastnike kapitala ni več. Ostaja pa vprašanje, ali je bilo treba podrejene obveznice zradirati v celoti. V BS v sodbi vidijo »pritrditev svojim stališčem«. Izjave vpletenih v teh dneh lahko morda res ocenimo tudi kot neke vrste pritisk na slovenske ustavne sodnike, ki bodo odločili, kdo v sporu ima prav. »Odločitve ustavnega sodišča moramo spoštovati, tako kot smo spoštovali v državnem zboru sprejeti zakon, ki nam je ukrepanje naložil. Bom pa izjemno presenečen, če bo ustavno sodišče odločilo kakorkoli drugače, kot smo odločili decembra 2013,« napoveduje Jazbec.
Guverner, 46-letni ekonomist, je tri desetletja mlajši od svojega predhodnika, ki mu je zapustil vroči kostanj druge bančne sanacije po osamosvojitvi. Za razliko od svojih treh predhodnikov (Franceta Arharja, Mitje Gasparija in Marka Kranjca) ne daje vtisa asketa. Je tudi prvi guverner, ki si je omislil selitev v novo pisarno, pa med drugim razkošno prenovo avle mogočne stavbe, v kateri domuje slovenska denarna oblast. Omislil si je tudi avdio opremo, iz katere gode klasična glasba. Da bi njegovo poslovanje pregledalo računsko sodišče, mu ne diši. Morda bi se s privolitvijo v revizijo izognil kritikam, da ne glede na dejstvo, da je BS s prevzemom evra in posledični izgubi monetarne suverenosti izgubila dobršen del nalog, povečuje število zaposlenih v hiši, ki jo vodi.
Včasih ga je bilo mogoče v komunikaciji tikati, zdaj v pogovoru strogo ohranja distanco. Naš edini poslovni dnevnik je pred dnevi o njem zapisal, da je človek, ki je razočaral; ker je aroganten in tipični biciklist, ki »zgornjim upogiba hrbet, spodnje pa tlači z nogami«. V svoji vzvišenosti si privošči izjave v smislu, da po nedavnem policijskem desantu na BS z organi pregona morda ne bo sodeloval. »Očitno je nekaterim uspelo, da zdaj celo pristojne ustanove menijo, da je bilo s slovenskimi bankami v letu 2013 vse v redu in da je bančna luknja zgolj plod domišljije BS ter mednarodnih ustanov,« je bil njegov prvi odziv na policijsko preiskavo v začetku meseca. Pod svoje okrilje in zaščito ga je sicer takoj vzel sam prvi mož Evropske centralne banke Mario Draghi, a sta slovenska tožilstvo in policija ostala neomajna. Ne BS in ne njeno vodstvo v predkazenskem postopku ne uživata imunitete. Tako se je znašel v istem košu kot tisti bančniki, ki so pod lupo policije tudi zaradi ovadb, ki jih je sproduciral sam. »Osumljen sem, da sem državi pridobil premoženjsko korist v znesku 257 milijonov evrov, torej da sem davkoplačevalcem pridobil nezakonito premoženjsko korist,« je z grenkobo komentiral ovadbo, ki ga je doletela.
Podpora, ki jo je dobil kot kandidat za guvernerja (za funkcijo se je prvič potegoval že leta 2007), je bila ob tedanjem razgretem političnem ozračju, ko je koalicija pred tem zavrnila več predlogov tedanjega predsednika države Janeza Drnovška za guvernersko funkcijo, osupljivo visoka. Dobil je 77 glasov poslancev. Ko je leta 2001 za to mesto kandidiral Mitja Gaspari, je ta dobil le 53 glasov. Med letoma 2003 in 2008 je bil Jazbec član sveta BS. Iz tistih časov je tale bančni spomin: »Kot viceguverner se je v prejšnjem mandatu na veliko zavzemal za liberalno politiko nalaganj likvidnosti BS in bančnega sistema v bolj 'napredne' instrumente, kot pa se je to večinoma počelo. Vemo, koliko je izgubila BS v Lehman Brothers. V tistem obdobju so 'močni' v svetu svetovali pač takšen model upravljanja. Ne veliko let za tem pa zagovarja diametralno nasprotna stališča, iz sicer enakega razloga. 'Močni' so zdaj spremenili politiko.«
Na omenjeno izjemno podporo pri svoji morebitni vnovični kandidaturi ne more več računati. Tako pravzaprav ne presenečajo govorice, da si že išče službo v tujini, kar sicer odločno zanika. Je doktor ekonomije, med drugim je bil svetovalec Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske banke za obnovo iz razvoj.
Rad obnavlja in zaposluje
Jazbec trdi, da ne bi spremenil nobene odločitve iz prve polovice mandata, saj so bile vse »vsebinsko in strokovno pretehtane in v tistem trenutku verjetno tudi edine možne«. Izjava ne preseneča. Na začetku omenjena salonskost naj bi se namreč kazala v njegovem obnašanju. Navzven neomajen, trden, načelen, a vedno in samo, če je hrbet pokrit. Navznoter pa je ujetnik lastne želje po doseganju priznanja okolice, ocenjuje eden naših sogovornikov, in zato pripravljen narediti (v ekonomskem smislu) tudi najhujše stvari.
Prvi guverner France Arhar se je ukvarjal z rojstvom nacionalne valute in prvo sanacijo bančnega sistema, ki je minila manj viharno od aktualne. Mitja Gaspari je tlakoval pot za vstop v EU. Marko Kranjec je mandat končal v razmerah, za katere je mogoče skleniti, da je nadzor bančnega sistema, ki ga je vodil, zatajil.
Ob svojem imenovanju je Jazbec med drugim izjavil, da kriza prinaša priložnost za prenehanje slabih praks pri upravljanju državnega premoženja. V zadnjih javnih nastopih razlaga, da v manj zrelih gospodarstvih politika odloča, kaj bo delalo gospodarstvo. Dejstvo, da ne izkoriščamo vseh potencialov Slovenije, zelo frustrira. Razlog za takšno razpoloženje pa je morda tudi spoznanje, da Slovenija ni Islandija, kjer je bančna kriminaliteta že večinoma dobila epilog, pri nas pa si nekateri očitno ne želijo, da bi se to zgodilo.
