Tudi avtomobili pogosto zagorijo: Bi moral biti gasilni aparat del obvezne opreme?

Idealne razmere za nastanek požara

Avtomobili zagorijo precej pogosteje, kot si vozniki mislimo ali upamo misliti. Slovenski gasilci so v zadnjem letu našteli 290 požarov na različnih vozilih, kar pomeni skoraj devet odstotkov vseh (3271) požarnih intervencij. Čeprav včasih vozila zagorijo tudi zaradi namernih požigov in posledic prometnih nesreč, pa vozila bodisi med vožnjo ali pa v mirovanju pogosto zagorijo zaradi različnih tehničnih napak.

Statistike o vzrokih za vžig različnih tipov vozil ne vodijo niti gasilci niti policisti. Kot pojasnjuje tehnični inštruktor Avto-moto zveze Slovenije Jurij Kočar, pa je vzrokov za požar na vozilu lahko zelo veliko. »Trije dejavniki, ki skupaj omogočijo idealne razmere za požar na vozilu, so visoke temperature, vnetljive tekočine oziroma njihovo razlitje in elektrika. Govorim o obrabljeni in okvarjeni električni napeljavi, ki hitro povzroči, da preskoči kakšna iskra, ali pa se pregreva,« razlaga Kočar, ki pri tovornih vozilih dodatno izpostavi še zavorne sisteme. Zaradi velikih obremenitev se zavore pri tovornjakih toliko bolj segrevajo, lahko celo do tako visokih temperatur, da njihova okolica – recimo pnevmatike – zagori.

»Pogonska sredstva – plinsko olje, zemeljski plin, bencin, dizelsko gorivo – so različno vnetljiva. V primeru razlitja je najbolj obstojno dizelsko gorivo, bencin pa hitro izhlapi. Če se nafta polije, obstane in če se na njej nabere še prah, po možnosti lesen, so to 'idealni' pogoji za nastanek požara,« pravi Kočar, ki vsem voznikom zato svetuje redno in ustrezno pregledovanje in vzdrževanje jeklenih konjičkov.

Zagori tudi ugasnjen avtomobil

Čeprav avtomobilska industrija napreduje na vseh področjih, je v avtomobilih vedno več sklopov, skozi katere teče gorivo, to pa pomeni tudi toliko več možnosti, da kakšen sklop spusti – zaradi okvare ali pa zgolj zaradi dotrajanih tesnil. Podobno je tudi z električnimi komponentami, ki jih je vedno več in ki lahko požar povzročijo celo tedaj, ko avtomobil miruje. »Ko danes ugasnemo vozilo, je to še nekaj časa živo in 'ne gre spat'. Različni krmilniki še nekaj časa komunicirajo med sabo. Če eden od teh sklopov zataji, recimo pusti prižgano črpalko, grelec ali kaj podobnega, lahko to privede do pregrevanja in morebitnega vžiga,« pojasnjuje tehnični inštruktor, ki močno odsvetuje montiranje različnih cenenih električnih naprav, kupljenih na spletu. V določenih okoliščinah je namreč že pripomoček za prostoročno telefoniranje lahko krivec za požar.

Požar – z malce ali pa kar obilico smole – lahko povzročijo tudi povsem vsakdanje situacije. Med vožnjo se lahko v podvozje zagozdi kakšna suha veja, in če se to zgodi ravno v bližini izpušnega sistema, ki dosega tudi temperature okoli 600 stopinj, je rezultat lahko podoben, »kot da bi vrgel poleno na ogenj«, je slikovit naš sogovornik.

Gasilni aparat kot obvezna oprema?

Za gasilce je gašenje gorečega avtomobila dokaj rutinsko opravilo, marsikaj pa lahko storijo vozniki tudi sami. »Če je požar vozila v začetni fazi, si lahko voznik pomaga z ročnim gasilnikom ali katerim od priročnih gasilnih sredstev, kot so odeja, prevleka ali pesek. Pred tem mora še zavarovati območje dogodka, vsaj z varnostnim trikotnikom, ki je obvezna oprema vsakega štirikolesnega vozila,« razlaga Iztok Zajc, vodja preventivne službe v ljubljanski gasilski brigadi, ki se strinja, da ne bi bilo napak, če bi gasilni aparat, ki je pri nas že dalj časa obvezen v avtobusih in tovornjakih, postal del obvezne opreme tudi v avtomobilih, kot velja za paket prve pomoči, trikotnik ali odsevni telovnik.

»Glede na statistične podatke bi ga vozniki potrebovali pogosteje kot prvo pomoč, ki je že obvezna oprema,« meni Zajc, vendar se hkrati zaveda, da ročni gasilni aparat kot obvezna oprema prinaša ne le enkratni strošek nakupa, temveč je gasilne aparate treba tudi vzdrževati in preverjati, nenazadnje pa jih tudi pravilno uporabljati.