»Name je padlo to sladko breme, da bom kot kotaleči se balvan drugim komikom utiral pot tudi tukaj,« se zasmeje Boštjan Gorenc - Pižama, ko spregovoriva o oranju ledine na področju snemanja celovečernih standup predstav za televizijo, »TV-specialk«. 4. novembra se bo namreč njegova velika celovečerna uspešnica 50 odtenkov njive zapisala v zgodovino kot prva slovenska standup predstava, ki jo bodo posneli za predvajanje na televiziji, kjer naj bi si jo prvič lahko ogledali decembra.

»Res je, da smo v preteklosti že nastopali v studiu, kjer je imel vsak od deseterice na voljo nekaj minut za predstavitev materiala občinstvu, a je bilo vse skupaj zelo kratkometražno. Dolgometražno si je standup utrl pot z roasti, kjer pa imajo komiki tudi omejen čas nastopa. Gledali smo še prenos Udar po moško s Kongresnega trga Vida Valiča in Denisa Avdića, ki pa ni bil režiran posnetek dvoranskega šova. Zakaj se ni za celovečerno predstavo odločil že kdo drug, ne vem, pri meni pa je po dveh letih in pol nastopanja 50 odtenkov njive dobilo obliko, ki jo želim ohraniti,« je razložil in dodal, da ima tudi pri predvajanju standupa na televiziji občinstvo veliko vlogo. »Tisti, ki predstavo spremljajo po televiziji ali spletu, morajo dobiti občutek, da se na odru in pod njim nekaj dogaja. Če hočeš, da je posnet standup smešen, moraš gledalcu pričarati občutek, kot bi bil v dvorani. Seveda nikoli ne more biti čisto isto, lahko pa se približamo občutku, kakršnega imajo tisti, ki se v dvorani krohotajo šalam v živo,« je prepričan.

Novo življenje predstave na televiziji

Moderna oblika standupa je v svetu v različnih oblikah prisotna že vse od začetka varietejev, konec 70. let prejšnjega stoletja pa so v tujini tudi po televiziji začeli predstavljati najboljše nastope vrhunskih komikov, v zgodovino televizije so se skozi leta zapisali Eddie Murphy, Richard Pryor, Whoopi Goldberg, Eddie Izzard ter mnogi drugi. V ospredju so šale in vsebina nastopa, montaža, luči in kulise pa lahko nastop in kakovost šale izboljšajo ali pa poslabšajo. S predvajanjem takšnih oddaj lahko na televiziji dosežejo tudi širše občinstvo, tiste, ki jim komedija takšne vrste morda še ni blizu. »So tudi takšni, ki se jim ne ljubi iti iz hiše in eksperimentalno obiskati katerega od nastopov v živo, kar bodo po ogledu mojega nastopa morda storili,« je napovedal Pižama. Prav tako ima televizija, spletu navkljub, še vedno veliko moč. »Če te ni na televiziji, te ni,« je prepričan Pižama, pa četudi si zelo aktiven in delaven na različnih področjih. »Ko se zgolj za trenutek pojaviš na televiziji, te vsi vidijo in so popolnoma navdušeni,« je opisal izkušnje, a dodal, da to verjetno bolj velja za mlajše kolege, saj je sam na televizijo prvič zakorakal že pred dvema desetletjema. »Morda se nam tudi zdi, da je na spletu dovolj prostora, da se objavi vse, na televiziji pa zgolj izbor najboljšega. A če malo pogledamo po kanalih, se zelo hitro vprašamo, ali je to res. Sploh ko pogledamo parlamentarni program,« se je zasmejal.

Po dveh letih in pol ter 70 ponovitvah 50 odtenkov njive bo Pižama predstavo v živo počasi upokojil, na novo pa bo tako zaživela na malih ekranih. »Specialke seveda ne greš snemat takoj, ko imaš svež material, saj je to čisto kontraproduktivno,« je opozoril. Upa, da bo to tudi zanj »brca v rit«, da se bo spravil k ustvarjanju novega materiala. Ker ima predstava veliko slovenskih kulturnih referenc, z njo pred tujim občinstvom ni mogel nastopati, saj bistva šal ne bi razumeli. »Glavnina predstave je izkušnja slovenskosti, govori o vsakdanjih stvareh, s katerimi se srečujemo. Tako govorim o narečjih, ki poskrbijo, da se še med seboj ne razumemo, pa o oglasnih blokih in tudi o zelo osebni izkušnji v porodni sobi. To so teme, v katerih se lahko najdemo skoraj vsi. Prišli pa smo že tudi do te točke, da se znamo smejati sami sebi,« je zadovoljen.

Cvetoče obdobje za standup

Smeh pa je prav tisto, kar v časih krize in negotovosti najbolj potrebujemo. »Bolj ko je življenje trpko, raje se ljudje smejimo. Tako vsaj za trenutek pozabimo na težave, poleg tega gre za obrambni mehanizem – s smehom lahko sami sebe prepričamo o utvari, da se bo življenje na koncu vendarle uredilo. Da bo konec srečen. Ko se delamo norca iz situacije, hitro postane vsaj malce manj grozna,« opiše vlogo humorja v težkih časih. Čas krize je tudi eden najbolj cvetočih obdobij za standup, saj je takšne nastope in predstave produkcijsko najceneje narediti – potrebujemo zgolj nastopajočega, mikrofon in reflektor, razkošnih kulis in tehnikov pa ne. V zadnjih letih smo tako doživeli razcvet festivalskih večerov standup komedije, celovečernih predstav, ki rastejo kot gobe po dežju, dvakrat na teden pa večeri standup komedije potekajo v ljubljanskem klubu 10ka.

»Ljudem je očitno všeč, da nastopamo na malo lepših lokacijah, saj se lahko zanje malo lepše oblečejo. Če smo jih nekoč vabili na Metelkovo, jih danes na Ljubljanski grad, kamor verjetno pride kdo, ki na prvo lokacijo ne bi šel. Tako se širijo polja, ki prikličejo novo občinstvo,« je pomodroval. Med najbolj zaželenimi šalami so še vedno tiste na račun politike, čeprav jih je zdaj veliko težje ustvarjati kot nekoč. »Politika je namreč tako doma kot na tujem postala en velik resničnostni šov. Zdi se, da so politiki že sami svoja parodija. Pred leti smo se lahko delali norca iz politikov, saj so imeli neke osebnosti, danes pa spremljamo zgolj nekakšne bež obraze, pri katerih ne veš, iz česa bi se norčeval.« Pri tem je izpostavil tako domače politike kot posameznike onstran luže.