Na prvi pogled ni videti, kaj bi bilo tukaj novega. Delitvenega namreč oziroma sodelovalnega. Lastniki nepremičnin so te tudi pred tremi ali sedmimi desetletji oddajali v najem in tisti, ki so potrebovali streho nad glavo, so jih najemali. Nekoč sta se ponudba in povpraševanje »delila oziroma sodelovala« v časopisnih oglasih ali po »ustnem izročilu«, danes se pač na Airbnb.
Z izjemo ročnosti tudi na drugi pogled ni nič novega. Včasih so lastniki sobe, stanovanja ali hiše oddajali in povpraševalci najemali bolj dolgoročno, vsaj za nekaj mesecev, danes jih lahko tudi za en sam dan. Toda – zgolj ročnost, pa takšna razlika! Namreč razlika med, recimo, oddati sobo za 200 evrov na mesec ali tridesetkrat na mesec po 20 evrov (v sezoni pa še dražje). In seveda zna tudi v Ljubljani in še kod drugod po Sloveniji marsikdo računati. Zato sob, garsonjer ali stanovanj ne oddaja več študentom in drugim nekvalificiranim za neprofitna stanovanja ali bančne kredite in neobdarjenim s finančno dovolj izdatno založenimi starši.
Ko potemtakem slišimo ali beremo o velikanskem zanimanju, ki da vlada za stanovanja v ljubljanskih Celovških dvorih ali na koprskem Markovcu, se ni odveč vprašati, koliko kupcev namerava iti v naložbo z mislijo na Airbnb. Obresti na depozite (in državne papirje) so nizke, borze – in s tem veliko vzajemnih skladov – negotove, kaj prida obetavnih naložbenih možnosti trenutno ni. Kdor ima vsaj nekaj deset tisoč evrov »presežka«, razmišlja racionalno, če razmišlja o nakupu bivalne nepremičnine. Silicijeva dolina dela za nas, celo za tiste, ki nimajo pojma o Airbnb. Kajti – kakor se vedno več ponudbe seli v kratkoročno, se na drugi strani manjša dolgoročna, zaradi česar tudi cene tega najema rastejo. Tega dejstva pri nas nemara še nihče ni zaznal ali vsaj spravil v številke, morda tudi še ni ekonomsko pomembno, toda to nas – Ljubljana, turistična destinacija prihodnosti! – čaka. V turističnih destinacijah sedanjosti so že ugotovili, da cene nepremičnin ne rastejo v nebo le zaradi petičnežev, ki si kupujejo stanovanja po svetovnih prestolnicah, ali novopečenih rentnikov »nove ekonomije« (kot v Silicijevi dolini), pač pa (tudi in ponekod predvsem) zaradi Airbnb.
Enega največjih igralcev delitvene, v novoreku Cerarjeve vlade sodelovalne ekonomije, ki je očitno precej prerazdelitvena. Prerazdeljuje namreč še več tistim, ki že imajo, in jemlje še tisto malo onim, ki nimajo. In seveda jemlje tudi tradicionalnim ponudnikom prenočitvenih zmogljivosti (hotelom, hostlom, ponudnikom apartmajev in »zimmer frei« itd.). Zato vzemite nekaj največjih hotelskih verig na svetu (z nekaj deset tisoč zaposlenimi), seštejte njihove vrednosti in dobili boste ceno, po kateri bi bili investitorji danes pripravljeni kupiti Airbnb (z nekaj več kot 2000 zaposlenimi). Oglasno platformo, ki resda krepko znižuje transakcijske stroške oddaje in najema, a nič več kot to.
Kdo bi vedel, ali je tole zgoraj dovolj poenostavljen, poljuden in zgoščen opis tistih plati delitvene/sodelovalne ekonomije, o katerih piarovci Airbnb ali, točno, Uberja nimajo navade govoriti. Morda je, morda ni, a če ni, bi bilo skrajno nujno, da Miro Cerar (in resorno pristojni minister Boris Koprivnikar) svojim uradnikom naročita, naj najdejo kakšnega, ki ga bosta razumela. Skrajno zoprno je slišati predsednika vlade, ki nima niti najmanjšega pojma o stvareh, o katerih govori. Recimo prejšnji teden, ko je v odgovoru na poslansko vprašanje (o podpisani nameri z Uberjem) v nedolžni (in hkrati nevarni) ignoranci pomešal prav vse: modernizacijo Slovenije, digitalno transformacijo, urbano mobilnost, zaposlitvene možnosti, zasebno lastništvo avtomobilov, pametna mesta in celo četrto industrijsko revolucijo.
Nič od tega z Uberjem nima nikakršne zveze. In ta ne z delitveno/sodelovalno ekonomijo. Že mogoče, da se niti predsednik vlade niti minister ne spomnita, kako je ta država le pred petimi leti zagnala kampanjo proti prevozi.org, spletni (mobilni) platformi, ki ima (skoraj) vse znake delitvene, lahko tudi sodelovalne ekonomije. Vse tiste, ki jih Uber, platforma za (z besednjakom kazenskega zakonika) »obrtno pečanje s prevozniško dejavnostjo«, nima. Pravzaprav res osupljivo, kako so državo takrat skrbeli varnost, zavarovanje potnikov in zlasti seveda davki, danes pa je prepričana, da lahko že do novega leta vse te stvari uredi na svoje – in Uberjevo – zadovoljstvo.
Med dražjimi »prenočišči« v Ljubljani, ki so bila včeraj dopoldne na voljo na Airbnb, je bil »luksuzni, 102 kvadratna metra veliki dupleks« ob zunanjem mestnem obroču. Za 222 evrov za dve noči. Nekdo ga ne potrebuje zase. Spremlja Furs slovensko ponudbo na Airbnb? In kako stojijo stvari, premier Cerar, z nepremičninskim davkom? Ima država zdaj evidence za različno obdavčitev »naseljenih« in »presežnih« nepremičnin? Še nima? No, preden boste v nedolžnem neznanju podpisali še pismo o nameri z Airbnb, pridite na dan vsaj s pametnim konceptom nepremičninskega davka. Ni lahko, res je, se pa da in je potrebno. Ne (le) zaradi Airbnb.
