»Če bo treba, bo nekako reorganiziran načrt celotnega procesa prodaje NLB. To ne pomeni, da izpodbijamo zaveze, držali se jih bomo, a v obzir moramo vzeti tudi dogajanje v Evropi,« je v pogovoru za Bloomberg povedal premier Miro Cerar in poudaril, da gre za njegovo mnenje, saj mora odločitev sprejeti Slovenski državni holding (SDH).
Evropski bančni sistem se je konec septembra znašel pod novimi velikimi pritiski. Ti izvirajo iz Deutsche Bank, tretje največje evropske banke, ki ji je ameriško pravosodno ministrstvo zaradi sporne prodaje hipotekarnih vrednostnih papirjev naložilo 14 milijard dolarjev kazni. Če bo ta kazen obveljala, bi šlo za drugo najvišjo kazen v zgodovini bančništva. Deutsche Bank je ne bi mogla pokriti. Kazen namreč predstavlja kar 75 odstotkov vrednosti banke. Evropski bančni sistem je sicer že lep čas pod pritiski tudi zaradi 340 milijard evrov slabih kreditov v italijanskih bankah.
V takšnih okoliščinah se pripravlja načrte za prodajo NLB. Evropski komisiji smo se namreč zavezali, da bo prodaja izpeljana do konca leta 2017, vendar naj bi predstavniki Slovenije pred kratkim v Bruslju že lobirali za odlog prodaje. Zaradi želje po večjem donosu – ta je tudi temeljni interes Slovenije pri prodaji NLB – je sicer italijanska vlada minuli teden najavila odlog pri prodaji štirih dobrih bank, ki jih je sicer sprva namerava odprodati že aprila.
»Bistvena razlika med prodajo NLB in omenjenimi italijanskimi bankami je verjetno v tem, da so bile zaveze italijanske strani do evropske komisije izpogajane bolj ohlapno, kot to velja za naše zaveze. Zakaj je tako, ne morem soditi, razlogov pa je lahko veliko, tudi politična teža, ki jo ima v pogajanjih majhna država,« ocenjuje dr. Mojmir Mrak, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Prestavitev aktivnosti ni preložitev prodaje
»Ministrstvo za finance bedi nad izpolnjevanjem zavez, ki jih je Slovenija dala evropski komisiji v zvezi s prodajo NLB. Država te zaveze izpolnjuje, res pa je, da je treba razrešiti nekatera pravna vprašanja. Da je SDH odločitev o začetku prodaje banke prestavil z jeseni na pomlad, še ne pomeni, da je SDH postopek prodaje NLB ustavil ali zamrznil,« pravijo na ministrstvu za finance. Na SDH so povedali, da bo odločitev o začetku prodajnega postopka sprejeta z upoštevanjem vseh relevantnih dejavnikov, vključno z letnimi rezultati banke. »Cilj pripravljalnih dejavnosti je, da se banko čim bolje pripravi na prodajo in s tem maksimizira vrednost za Slovenijo in v čim večji meri povrne vložek državne dokapitalizacije iz leta 2013,« so sporočili iz SDH. Prestavitev predtrženjskih dejavnosti na pomlad sicer pomeni, da se bomo izognili morebitnim pretresom v bančnem sektorju, ki bi se utegnil krepko zamajati zaradi grozeče kazni Deutsche Bank in zaradi že znanih težav italijanskih bank zaradi slabih kreditov.
Je smiselno, da Slovenija nadaljuje prodajo banke? »Ne gre toliko za vprašanje smiselnosti kot za vprašanje realizacije tistega, kar smo sprejeli leta 2013 v kontekstu reševanja banke in verjetno v situaciji, ko naš pogajalski položaj ni bil ravno dober. Gledano z ekonomskega zornega kota pa je prodaja katere koli banke danes velik izziv za prodajalca. Banke so sektor, za katerega danes ni prav velikega investicijskega apetita. Je pa seveda vedno vprašanje, po kakšni ceni prodajaš. Izkušnje z NKBM to jasno potrjujejo,« ocenjuje Mrak.
Čeprav se slikajo številni črni scenariji zaradi morebitnega propada Deutsche Bank, takšen razplet vendarle ni v nikogaršnjem interesu. Banka je namreč prevelika, da bi lahko propadla, se strinja dr. Jože P. Damijan, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Opozarja, da bi bili stroški likvidacije banke verjetno večji od potrebne dokapitalizacije. »Propad Deutsche Bank bi za seboj potegnil verigo in predvsem povzročil kaos in nezaupanje v Nemčiji. Nekaj podobnega, kot je propad Lehman Brothersa povzročil v ZDA,« pravi Damijan.
Če bi vsi poskusi reševanja Deutsche Bank spodleteli, številni analitiki ocenjujejo, da bi to za evrsko območje predstavljalo precej večjo grožnjo kot zadnja finančna kriza. Posledice bi bile nepredstavljive, pravi Matej Šimnic, analitik v družbi Alta Invest. Dodaja, da je verjetnost za takšen scenarij vendarle izjemno majhna. »Zaradi izkušenj, ki so bile posledica padca Lehman Brothers, zaradi katerega so se kasneje Američani odločili za reševanje številnih finančnih institucij, ne verjamem, da bi bili lahko priča bankrotu.« Teoretično bi bankrot Deutsche Bank povzročil novo finančno krizo, s tem pa tudi recesijo, ki bi se prek slovenskih izvoznikov hitro prelila tudi v Slovenijo. Neposredna izpostavljenost pa je najverjetneje izjemno nizka in omejena na imetnike obveznic Deutsche Bank ter banke, ki storitve nemške banke uporabljajo pri zavarovanju obrestnega in valutnega tveganja.
