Mayeva se je prvič po brexitskem referendumu sestala z vodilnimi politiki Škotske, Walesa in Severne Irske naenkrat. Srečanje na Downing streetu 10 je bilo na dan, ko je eden od vodilnih možganskih trustov (The Institute for Government) odmevno opozoril, da se bo Britanija srečala z veliko ustavno krizo, če se vsi njeni deli ne bodo strinjali z jedri vladnega pristopa k brexitu. Ocenil je, da bi vlada brexitski sporazum (z EU) morda lahko zakonito vsilila Škotski, Walesu in Severni Irski, vendar opozoril, da bi to utegnilo povzročiti resen zlom odnosov med štirimi vladami in narodi Združenega kraljestva. Približno pet mesecev pred napovedano sprožitvijo brexita in po včerajšnjem srečanju je videti zelo razdruženo. Posebno napeti so odnosi med Londonom in škotsko vlado, ki je prejšnji četrtek naredila prvi korak proti reprizi referenduma o neodvisnosti.
Prožni brexit odpade
Včerajšnje srečanje na Downing streetu 10 je bilo prvo te vrste po referendumu, ki je bil 23. junija. Mayeva je Škotski, Walesu in Severni Irski ponudila malo drugega kot tople besede in vročo brexitsko neposredno linijo. Na londonski strani ne bo ona, ampak minister za brexit David Davis, ki je v parlamentu že dvakrat poročal o pripravah na brexit, povedal pa tako malo, da ga je eden kritikov razglasil za »sitnobo z ogromnim mandatom in brez pojma«. Davis in šefi vlad Škotske, Walesa in Severne Irske naj bi se tudi redno sestajali. S tem, da je razprave o brexitu dvignila na uradno raven, je Mayeva domnevno dala priložnost trem manjšim delom Britanije (Anglija nima svoje vlade oziroma ima britansko vlado), da predlagajo, »kako lahko Britanija izkoristi priložnosti, ki jih ponuja brexit, in izpelje demokratično odločitev, ki so jo izrazili državljani Združenega kraljestva«. Težava je v tem, da so se na Škotskem in Severnem Irskem demokratično odločili za to, da ostanejo v EU (v Angliji in Walesu za brexit). Težava je tudi v tem, da priprave na brexit niso niti malo demokratične. Kritiki pravijo, da gre za »nasilništvo brexitskega tabora proti 48 odstotkom državljanov, ki so glasovali za nadaljevanje članstva«. Mayeva je dejala, da je pripravljena poslušati, vendar očitno ne vsega, saj je dodala, da morajo predlogi iz Škotske, Walesa in Severne Irske ustrezati vsej Britaniji. Sogovornikom je jasno povedala, da ne bodo imeli kdo ve kako velikega vložka pri oblikovanju predlogov za brexitska pogajanja, »ker ne želi različnih sporazumov za različne dele Britanije (tako imenovani prožni brexit, ki ga favorizirajo na Škotskem, v Walesu in na Severnem Irskem), saj bi to menda pomešalo različna vprašanja in spodkopalo njeno pogajalsko strategijo«.
Še brez odločitve o trdoti brexita?
Obenem je posredno zanikala, da se je vlada že odločila za trdi brexit (stoodstotni izstop iz skupnega trga EU in stoodsotni nadzor nad priseljevanjem iz EU), saj je dejala, da končne odločitve še niso sprejeli. Odhod iz EU ne bo, kot se je izrazila, »binarna izbira«. Z drugimi besedami: ne bodo se odločali med samo dvema potema iz EU (trdo in mehko). Še ena težava je tudi v tem, da škotska in valižanska vlada zahtevata, da britanske predloge za ločitev od EU potrdijo britanski in škotski parlament ter valižanska skupščina, še preden Mayeva uradno sproži brexit. Prav tako obe zahtevata ohranitev dostopa do skupnega trga EU, ki bi odpadel v primeru trdega brexita. Prvi minister Walesa Carwyn Jones je po sestanku dejal: »Wales je glasoval za brexit, ni pa glasoval za to, da nasanka.« Posebno odločna, skoraj jezna je bila po srečanju škotska prva ministrica Nicola Sturgeon, ki je dejala, da je slišala samo tople besede in nič novega. Nezadovoljna je, ker »britanska vlada še vedno nima jasnih brexitskih ciljev«. Zelo odločno je dejala, da ne bo stala ob strani in gledala, kako bodo Škotsko zapeljali v brezno prek previsa trdega brexita. »Škotski glas na brexitskem referendumu mora biti uslišan,« je dejala in poudarila, da ne blefira z novim referendumom o neodvisnosti, če se to ne bo zgodilo.
