Napoved referendumskega zakona škotske premierke Nicole Sturgeon je prvi korak na poti do drugega izrekanja Škotov o neodvisnosti, ki ga je pospešil brexitski izid junijskega referenduma o članstvu v EU, predvsem pa nedavni govor nove premierke Therese May na kongresu britanske vladajoče konservativne stranke. Vseboval je napoved tako imenovanega trdega brexita: odpoved pristopu k skupnemu trgu, da bi imela vlada stoodstotni nadzor nad priseljevanjem iz EU. Škotska prva ministrica Nicola Sturgeon je premierko tudi obtožila, da podpihuje protipriseljenska čustva z zlorabljanjem bojazni o vplivu priseljevanja na delovna mesta in plače. Njen govor in politiko je razglasila za »najbolj sramoten prikaz reakcionarne desničarske politike v spominu živih«.
62 odstotkov Škotov je bilo za obstanek v EU
Drugi korak proti novemu referendumu bo javno posvetovanje, tretji glasovanje o razpisu referenduma v škotskem parlamentu, četrti razpis in peti odločitev med neodvisno Škotsko in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske. Na prvem referendumu, ki je bil septembra 2014 po več kot treh stoletjih po sklenitvi politične unije Anglije in Škotske, je bilo 45 odstotkov Škotov za neodvisnost, 55 pa za nadaljevanje unije. Nihče zares ne ve, kakšno je danes razmerje med dvema taboroma Škotov. Veliko spremembo med današnjo Britanijo in tisto iz septembra 2014 je prinesel za mnoge šokanten brexitski izid referenduma o članstvu v EU, na katerem sta se skoraj dve tretjini škotskih volilcev izrekli za to, da Britanija ostane v EU. 62 odstotkov jih je glasovalo za obstanek, 38 odstotkov pa za odhod iz EU. Škotska vlada je takrat ocenila, da so Škoti zelo jasno pokazali, da želijo ostati v EU. To je pokazalo tudi 48 odstotkov vseh, ki so oddali svoj glas na referendumu, pa njihova odločitev ne zanima nikogar. Nihče obenem ne ve, koliko od 52 odstotkov Otočanov, ki so glasovali za brexit in »zmagali«, si želi trdi brexit. Mnogi pravijo, da se počutijo neumne, ker so nasedli lažem brexitskega tabora.
Veliko je odvisno od trdote brexita
Škotska ministrska predsednica Nicola Sturgeon je na kongresu svoje stranke tudi dejala, da ne mine dan, da ji ne bi nekdo rekel, naj pohiti z drugim referendumom o neodvisnosti, pa tudi, da ne mine dan, da ji nekdo ne reče, naj ne hiti. Že vse od brexitskega referenduma se v Britaniji ne sprašujejo le, ali bo drugi referendum o škotski neodvisnosti, temveč to, kdaj bo. Že dan po brexitskem referendumu je Sturgeonova dejala, da je nov referendum »skrajno verjeten«, gotovo pa ga ne bo razpisala, dokler ne bo prepričana, da bo večina Škotov glasovala za neodvisnost, saj bi v primeru ponovitve izida Škoti, ki so željni neodvisnosti, morali nanjo pozabiti za zelo dolgo, ona pa bi se morala posloviti od oblasti. Na kongresu je dejala, da je prepričana, da bodo Škoti vnovič odločali o neodvisnosti, še preden bo Britanija zapustila EU (to naj bi se zgodilo spomladi 2019), če bo to potrebno, da zaščitijo svoje narodne interese. Veliko je odvisno od »trdote« brexita. Ali pa morda ne.
