Nova knjižnica v Radovljici kmalu ne bo več le nedokončan betonski skelet sredi novega Vurnikovega trga. Potem ko sta ta mesec pogodbo za izvedbo javnega naročila podpisala radovljiški župan Ciril Globočnik in direktor na javnem naročilu izbranega podjetja Javna razsvetljava Stanko Furlan, so se dela že začela. Če bo vreme dopuščalo, bo fasado stavba dočakala že pred koncem letošnjega leta, preostala dela pa naj bi se predvidoma zaključila do konca prihodnjega leta.
Pogodba, ki sta jo podpisala Globočnik in Furlan, je vredna 2,4 milijona evrov. Vanjo so zajeta gradbena in obrtniška dela, vgradnja kanalizacije, dvigal ter elektro in strojnih instalacij ter sistem ogrevanja. »Občina bo sredstva za naložbo zagotovila v proračunih za leta 2016, 2017 in 2018, pretežno z zadolžitvijo. Država namreč v tem obdobju za sofinanciranje naložb v javno kulturno infrastrukturo ne načrtuje večjih sredstev, čeprav je projekt uvrščen v nacionalni program kulture,« poudarja radovljiški župan. Občina je doslej za gradnjo knjižnice, pripadajočih garažnih prostorov, komunalne opreme in sofinanciranje zunanje ureditve trga že namenila približno 2,9 milijona evrov.
V novi knjižnici bo 2400 kvadratnih metrov površin v petih etažah. V kleti bodo poleg sobe domoznanstva, ki bo imela ločen dostop iz pritličja, arhiv, skladišča in servisni prostori. Pritličje bo namenjeno dnevni čitalnici s knjižnično kavarno. Del parterja bo razširjeni igralni oziroma pedagoški prostor in prostor za občasne dogodke. V prvem in drugem nadstropju bo osrednji prostor knjižnice, kamor sodi knjižno in neknjižno gradivo, razdeljeno po oddelkih za odrasle, mladino in otroke, ter periodični tisk s čitalnicami in drugimi večnamenskimi prostori. Mansarda pa bo namenjena predvsem posebnim programom knjižnice; v njej bo večnamenska dvorana s teraso ter individualni študijski in upravni prostori.
Knjižnica hitro postane premajhna
Čeprav kritiki dolgotrajne gradnje radovljiške knjižnice opozarjajo, da je objekt za radovljiške potrebe prevelik, se ravnateljica Knjižnice Antona Tomaža Linharta Božena Kolnman Finžgar z njimi ne strinja. Prepričana je, da Radovljičani in okoliški prebivalci potrebujejo prav vsak kvadratni meter knjižnice. »Svetovni trend je tak, da je fizični prostor čedalje pomembnejši. In knjižnica je ena redkih ustanov, kamor lahko pride kdor koli. Je tam, se srečuje, pogovarja, nihče ga ne priganja in preganja,« poudarja in dodaja, da bi jim prav prišlo še kakšno dodatno nadstropje, če bi ga imeli na voljo. »Če pogledate v življenje katere koli knjižnice, vidite, da v dvajsetih letih postane premajhna. Sodobno knjižnico vidimo kot prostor povezovanja, druženja, socializacije, torej samih pozitivnih stvari, za čedalje bolj individualizirane posameznike, kakršni postajamo. Fizičen prostor se, uveljavljanju virtualnega navkljub, vedno bolj poudarja. Zagotovo ni več treba nikamor hoditi, če nekaj potrebuješ iz Uradnega lista, saj so takšne stvari dostopne od doma. A knjižnica vendarle ostaja prostor srečevanja,« poudarja ravnateljica.
