Študentsko delo je po podatkih Študentskega servisa v povprečju plačano s 5,3 evra bruto oziroma 4,5 evra neto na uro. To je nekoliko manj kot lani in predlani, ko je povprečna urna postavka znašala 4,8 evra neto. Najvišjo urno postavko dosegajo različna poučevanja in inštrukcije, za katere delodajalci odštejejo od 9 pa tudi do 11,83 evra bruto (10 evrov neto). Sledijo prevajalci ter vaditelji plavanja in smučanja, ki so plačani od 8,5 evra dalje. Za računalniška in programerska dela prejemajo študenti najmanj osem evrov bruto na uro, za selitve pa 6,7 evra bruto. Najslabše plačana študentska dela (po zakonsko predpisani najnižji urni postavki v višini 4,53 evra bruto oziroma 3,83 evra neto) so dela v proizvodnji oziroma skladišču, pakiranje, deklariranje, polnjenje polic... Urne postavke so najvišje v osrednji Sloveniji in se gibljejo od devet evrov bruto navzgor. Najnižje so v Podravju, Prekmurju in Posavju.
Zanimanje za študentsko delo znova narašča
Kljub napovedim, da se bo obseg študentskega dela po uveljavitvi zakona o začasnem in občasnem delo dijakov in študentov v lanskem februarju zaradi določitve minimalne urne postavke in uvedbe prispevkov za pokojninsko zavarovanje močno zmanjšal, se to ni zgodilo. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je v letošnjem prvem četrtletju opravljalo študentsko delo okoli 26.000 študentov in dijakov, kar je 6000 več kot v prvem trimesečju lani in 2000 več kot v enakem obdobju leta 2014. Podobno so pokazali podatki za tretje tromesečje.
Ob tem je treba dodati, da obseg študentskega dela kljub porastu, ki je predvsem posledica izboljšanih razmer na trgu dela, še vedno precej zaostaja za zadnjim predkriznim letom 2008, ko je čez poletje delalo prek napotnic kar 60.000 študentov.
Med ponujenimi deli prevladujejo dela v gostinstvu – na spletni strani e-Študentskega servisa smo denimo med 1300 ponudbami našli kar 760 prostih mest za strežbo. Sledijo področje prodaje, fizična dela, kot so pakiranje, deklariranje, delo v skladišču in v proizvodnji, prevajanje ter strokovna dela na različnih projektih.
»Dijaki in študenti na začetku študija opravljajo predvsem kratkotrajna, nezahtevna dela, ki niso nujno povezana s smerjo oziroma vrsto študija. Dekleta najbolj zanimajo administrativna dela, promocije, prodaja, delo hostese, pa tudi lažja dela, kot so pakiranje, lepljenje in podobno, medtem ko fantje najpogosteje povprašujejo po dobro plačanih kratkotrajnih delih, na primer selitvah, delu z računalnikom in v proizvodnji,« pojasnjuje Saša Praček s Študentskega servisa. Povpraševanje se spremeni v višjih letnikih, ko začnejo študenti iskati predvsem zahtevnejša dela, povezana s smerjo študija, pogosto v podjetjih, kjer bi se radi tudi zaposlili. To je očitno pametna poteza, saj je raziskava Ninamedie iz leta 2010, opravljena med 700 nekdanjimi študenti, ugotovila, da se jih je več kot polovica po diplomi zaposlila v katerem izmed podjetij, kjer so opravljali študentska dela.
Med neplačniki Cimos, Polzela, LDS
Študentski servisi najbolj tožijo nad plačilno nedisciplino, še zlasti zato, ker morajo zaslužek študentu in prispevke državi po novem plačati tudi v primeru, ko od delodajalca sploh ne dobijo plačila. Na e-Študentskem servisu, kjer sodelujejo s 17.500 podjetji, sta z zamudo plačani kar dve tretjini plačil, zato kar 90 odstotkov zaslužkov študentov založijo oziroma nakažejo vnaprej. »Tistim podjetjem, s katerimi imamo pri plačilu težave, ne objavljamo prostih del, poleg tega pa jih uvrstimo tudi na seznam neplačnikov,« pravi Pračkova. Na seznamu podjetij, ki s plačilom študentskega dela zamujajo več kot 60 dni, je trenutno 351 podjetij. Večina je v stečaju, med še delujočimi pa najdemo Cimos, Polzelo, Pomurske mlekarne, Energoinvest, Vinag, Košake TMI, Stavbarja IGM, pa tudi ljubljansko čevapčičarno Harambašo, košarkarski klub Elektro in stranko LDS.
