Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo konec novembra prijavljenih 26.051 mladih brezposelnih, starih od 15 do vključno 29 let. Brezposelnih, starih od 25 do vključno 29 let, je bilo 15.942. V povprečju so mladi v teh starostnih skupinah brezposelni sedem mesecev. Največ se vključujejo v ukrepe usposabljanja in izobraževanja na delovnem mestu, medtem ko je izhodov v zaposlitev iz tega ukrepa bistveno manj, prav tako subvencioniranih zaposlitev. V ukrepe za spodbujanje zaposlovanja mladih sicer delodajalci v večji meri vključujejo mlade, stare med 25 in 30 let, še kažejo podatki zavoda za zaposlovanje.
Kaj počnejo mladi v času brezposelnosti oziroma kako aktivni so, tudi kot prostovoljci, ki lahko za svoje delo prejmejo 70 evrov dodatka k socialni pomoči na mesec, na zavodu sicer ne spremljajo, pojasnjujejo v njihovi službi za analitiko. So pa mladi pri vizualizaciji svoje karierne poti precej ambiciozni, kaže Deloittova raziskava Prvi koraki na trgu delovne sile. Opravili so jo med najboljšimi študenti srednjeevropskih univerz, ki so se ocenili kot zelo kompetentni. A takšne samorefleksije so glede na njihov resnični nabor praktičnih izkušenj in delovnih dosežkov preveč ambiciozne, opozarjajo strokovnjaki in mlade postavljajo na realna tla: bodoči vodilni kadri bodo do te funkcije potrebovali tudi do dve desetletji.
Zaupajo vase inrezultat trdega dela
»Za te mlade ljudi nikakor ne moremo reči, da jim primanjkuje samozavesti. Zaupanje vase se kaže tudi na drugih področjih, saj mnogi verjamejo, da lahko s trdim delom prekosijo druge. Več kot tretjina anketiranih je odgovorila, da jih prijatelji ali sodelavci dojemajo kot vodje. Zlasti iz tega lahko sklepamo, da so po mnenju anketirancev pravi vodje karizmatični in navdihujoči strateški misleci z izjemnim čutom za medosebne odnose,« je ambicioznost mladih komentiral Gavin Flook, vodja področja razvoja talentiranih kadrov za Deloitte v srednji Evropi.
In čeprav je odstotek tistih, ki stremijo k najvišjim položajem, precej velik, je še vedno tudi veliko takšnih, ki si sploh ne nameravajo prizadevati za napredovanje v poslovodne ali vodilne kroge. Tako denimo skoraj polovica vprašanih želeli postati »le« strokovnjak na svojem področju, ne nujno na menedžerskem položaju. Kar Flook pozdravlja, saj meni, da konkurenčna prednost izhaja iz strokovnega znanja in izkušenj organizacije, zato je dobro, da je skoraj polovica mladih v regiji predana takim kariernim ciljem.
Ob tem je zanimiv izsledek raziskave, da se mlada generacija v resnici ne razlikuje bistveno od svojih staršev. Med najpomembnejše vrednote namreč tudi oni uvrščajo družinsko življenje in zdravje, in to precej pred profesionalno kariero, s čimer nekoliko uravnovesijo (pre)veliko samozavest. Čeprav sicer kariera krepko prekaša dejavnike, kot so prijateljstvo, izobrazba in pošteno življenje, namreč le slaba tretjina anketirancev meni, da se življenje vrti okoli dela. Obenem imajo tudi zdrav odnos do nagrad, ki jih pričakujejo v zameno za trud, ugotavljajo Deloittovi strokovnjaki, saj je najpomembnejši dejavnik pri iskanju primerne zaposlitve možnost pridobivanja in razvoja novih spretnosti, šele nato sledi plača. Zanimivo je, da 87 odstotkov anketiranih trdi, da bi delali tudi, če denarja ne bi potrebovali, dodajajo v Deloittu, a bodo v resnici nad ponujeno (začetno) plačo vseeno razočarani, meni Flook, saj so v vseh osmih državah, kjer je potekala anketa, zaznali večja pričakovanja glede plače, kot znaša povprečna plača.
Bolj so ambiciozni, več izbire imajo delodajalci
Ambiciozna mladina je s (pre)visokimi pričakovanji kljub vsemu voda na mlin delodajalcem. »Konkurenca med najuspešnejšimi mladimi, najsi gre za vodstvene ali strokovne ambicije, je precejšnja. Letošnji izsledki potrjujejo ugotovitve naše raziskave iz leta 2013, in sicer, da so neotipljivi in ne preveč zahtevni dejavniki pri izbiri dela prav tako pomembni kot dobro plačilo. To pomeni, da lahko podjetja pri iskanju talentov uporabijo tudi druga sredstva, ne le finančnih nagrad,« razlog za optimizem med delodajalci navaja Gavin Flook.
Podobno razmišljajo tudi v slovenskih podjetjih. Dr. Boris Dular, kadrovski direktor v Krki, trikrat najboljšem zaposlovalcu Zlate niti, se strinja z ugotovitvami analitske hiše Deloitte, da so mladi v teh letih samozavestni, ambiciozni in prepričani, da so s študijem dobili veliko znanja, ki bi ga radi čim prej pokazali in se dokazali. »Pričakujejo, da bodo lahko hitro napredovali, in so pri tem večkrat tudi neučakani,« opaža dr. Dular, a obenem poudarja, da je ambicija posameznika hkrati tudi zelo pomembna za njegov uspeh pri delu. »Ob tem je enako pomembno tudi zavedanje, da je po študiju treba na delovnem mestu v podjetju opraviti še eno fakulteto, ki je sicer časovno krajša, za uspešno delo pa enako, če ne še pomembnejša. Zavedanje obojega ter ciljna usmerjenost v delo in rezultate potem omogočata, da lahko posameznik hitro napreduje ter pridobiva nova znanja in izkušnje,« o elementih, ki uravnovesijo preveliko ambicioznost z realnimi priložnostmi, še pove dr. Dular.
Da z zdravo mero ambicioznosti in nekoliko višjih ciljev od realnih ni nič narobe, je prepričana tudi Saša Praček, vodja marketinga v e-Študentskem servisu. »Kdaj pa boš sanjal, če ne takrat, ko si mlad,« pravi, a tudi ona poudarja pomembno lastnost, ki sodi v sklop ambicioznosti oziroma sam delovni proces – to je odgovornost. »Mladost namreč ni izgovor za zamujanje v službo, neresnost in nepredanost. Delodajalci hitro prepoznajo, kdo je tisti, ki delo vzame resno, se posveti delovnim nalogam, ki so mu zaupane, se je pripravljen učiti in rasti skupaj s podjetjem,« opozarja sogovornica in dodaja, da takšen pristop k delu lahko prinese redno zaposlitev tudi mladim, ki sprva opravljajo študentsko delo.
Takšnih je po njenih informacijah kar 60 odstotkov in takšni imajo po njenem mnenju tudi realnejša pričakovanja glede zasedbe položajev v podjetju po končanem študiju, saj od blizu vidijo, koliko izkušenj zahteva določeno delovno mesto. »Pomena izkušenj, zbranih že v času študija, se čedalje bolj zavedajo tudi podjetja, saj ob razpisih zahtevajo, da kandidati predložijo potrdila o preteklih izkušnjah,« dodaja Pračkova.
