Obseg študentskega dela se je od februarja, ko je stopil v veljavo novi zakon, zmanjšal za slabo petino, prihodki pa so se znižali za pet odstotkov, ugotavljajo v največjem slovenskem ponudniku študentskega dela e-Študentskem servisu. Upad je bil pričakovan, saj je novi zakon o začasnem in občasnem delu dijakov in študentov uvedel 15,5-odstotni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter najnižjo urno postavko v višini 4,50 evra bruto oziroma 3,80 evra neto. Z vsemi novimi obremenitvami se je tako strošek študentskega dela po oceni delodajalcev povečal za dobro tretjino.
Pri enakem strošku najmanj študentom
Niso pa delodajalci edini, ki so občutili posledice novega zakona, del bremena (prvič) nosijo tudi občasni delavci. Pri vsakem nakazilu, ki ga prejmejo na napotnico, del zaslužka namenijo za prispevke. Prispevek država obračunava z (dobrim) namenom – za pridobivanje delovne dobe. Vsakič ko študent ali dijak doseže 54 odstotkov povprečne mesečne bruto plače (v letu 2015), se mu prizna en mesec delovne dobe.
Če je še nedavno študentska napotnica veljala za najboljšo obliko prekarnega dela, so zakonske spremembe to korenito spremenile – tako je pokazal naš izračun. Poenotili smo strošek, ki ga delavec predstavlja za delodajalca, in ugotavljali, koliko na koncu dobijo delavci glede na različne oblike zaposlitve. Ugotovili smo, da daleč najmanj iztržijo študenti in dijaki. Strošek njihovega dela je celo višji od obremenitve redne zaposlitve, nad katero že leta tarnajo slovenski delodajalci. Delo prek napotnic še vedno najfleksibilnejša (dovoljena) oblika zaposlitve.
Prednost imajo otroci zaposlenih
Večina podjetij, ki smo jih o tem povprašali, delo prek napotnic kljub vsemu ohranja. Vsaj v omejenem obsegu. »Sicer je dražje, a še vedno potrebno za začasna in občasna dela. Obseg študentskega dela se ni spremenil, korigirali pa smo urne postavke,« pravi Jure Boltar iz kabineta uprave novogoriškega Hita. V Krki, kjer so študentsko delo prav tako ohranili v enakem obsegu kot prej, najemajo študente predvsem za manj in srednje zahtevno delo v proizvodnji in administraciji ter za laboratorijsko delo. V času počitnic imajo prednost njihovi štipendisti in otroci zaposlenih.
V Telekomu Slovenije se je obseg študentskega in dijaškega dela v zadnjih šestih mesecih zmanjšal, vendar, kot pojasnjujejo, ne zaradi spremembe zakonodaje, ampak iz »poslovnih razlogov«. Obseg delavcev prek napotnic zmanjšujejo tudi v Mercatorju, zaposlujejo jih skoraj izključno v maloprodaji in predvsem v času dopustov. Pri tem imajo tako kot v Krki prednost otroci zaposlenih. Upad beležijo še v Zavarovalnici Triglav, v Novi Ljubljanski banki pa tovrstnega dela sploh ni več.
Na ministrstvu za delo ocenjujejo, da februarske spremembe niso povzročile »večjih motenj«. Za podrobnejše in kredibilnejše podatke bo, kot pravijo, treba počakati do jeseni, ko naj bi opravili (in objavili) obširnejšo raziskavo o vplivu novega zakona. Med drugim bodo skušali ugotoviti tudi, katera oblika dela je pridobila na račun 18-odstotnega upada študentskega dela.
Najslabše plačana dela so izginila
Saša Praček iz e-Študentskega servisa opaža, da so nekatera podjetja nase prevzela ves študentov oziroma dijakov prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, druga le del prispevka, v nekaterih primerih pa so ga celo povsem prevalila na delavce: »Takim podjetjem težje najdemo kandidate za delo.«
Povprečna urna postavka se po začetnem upadu od marca naprej zvišuje. Trenutno je okoli 4,82 evra neto, kar je skoraj enako lanski povprečni ceni študentskega dela. »Da so si študentje ob pridobitvi socialnega zavarovanja in delovne dobe izborili še enako neto urno postavko, kaže, da so bili v pogajanjih z delodajalci uspešni,« meni Pračkova.
Poletna ponudba vendarle nekoliko boljša
Če sodimo po poletni ponudbi (pa tudi po napovedih podjetij), bi se lahko obseg študentskega dela kljub ne prav ugodnim podatkom v prihodnje vendarle spet povečal. V e-Študentskem servisu so namreč med počitnicami predvsem zaradi daleč najpogostejšega dela v strežbi zaznali kar 13-odstotno povečanje števila prostih del.
Ponudba del za mlade je od leta 2008 strmo padala in se do lani zmanjšala za več kot polovico. Število študentskih servisov se je z več kot sto zmanjšalo na manj kot trideset, domala ves tržni delež pa so si razdelili trije največji – e-Študentski servis, Študentski servis Maribor in kranjski študentski servis Agencija M servis.
Servise, še zlasti manjše, je poleg podražitve dela prizadela tudi zahteva, da morajo zaslužek študentu in prispevke državi plačati tudi v primeru, da od delodajalca sploh ne dobijo plačila. »Plačilna nedisciplina je že nekaj časa velik problem. Na e-Študentskem servisu, kjer sodelujemo s 17.500 podjetji, so z zamudo plačane več kot tri četrtine računov, tako da za izterjavo zaslužkov in dijakov porabimo že dobro tretjino delovnega časa,« je povedala Saša Praček.
